ARTICLE AD BOX
Na začetku šolskega leta smo poročali o spremembah na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, ki so razburile dijake in starše. Dijaki so takrat izpostavljali tudi neprimerno komunikacijo ravnatelja Gregorja Pečana, svet zavoda pa je sprožil postopke za njegovo odstavitev.
V celoti objavljamo pismo učiteljskega zbora GSŠK Kočevje, ki smo ga prejeli v uredništvo. “Učitelji menimo, da je pomembno prisluhniti tudi naši perspektivi ter pozivamo člane sveta zavoda GSŠK (katerim je bilo odprto pismo poslano dne 14. 11. 2024) k ponovnemu premisleku ter h konstruktivnemu reševanju zadev in morda “prenagljenega” odločanja. Zavedamo se teže tovrstnih odločitev in verjamemo, da je zrel premislek ključ do pravilne poti naprej. Pismo prilagamo v upanju, da bo prispevalo k bolj celovitemu razumevanju trenutnih razmer,” so zapisali. Pismo je podpisano s strani 32 učiteljev od 54.
“Odprto pismo učiteljev Gimnazije in srednje šole Kočevje
Spoštovani člani sveta zavoda, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Občina Kočevje in širša skupnost.
Učitelji naše šole čutimo odgovornost izraziti svoje mnenje o nastalih razmerah in situaciji na šoli, ki pomembno vpliva na delovanje celotnega zavoda. Žalosti nas dejstvo, da se toliko energije in časa posveča problematiziranju ravnateljevih komunikacijskih zdrsov, namesto da bi se vsi udeleženi posvečali svojim osnovnim nalogam in svojemu poslanstvu – učitelji poučevanju in skrbi za boljše učne dosežke in splošno dobrobit dijakov, svet šole kot najvišji organ šole pa bi moral biti zavezan k odgovornemu, javnemu in transparentnemu delovanju v prid zavoda kot celote.
Učitelji šole žal ugotavljamo, da se o nastali situaciji razpravlja prikrito, za zaprtimi vrati, in zelo enostransko s strani nekaterih posameznikov, ki si odkrito prizadevajo za razrešitev ravnatelja. Večina učiteljev je bila presenečenih, ko je novica o začetku postopka razrešitve ravnatelja pricurljala na dan. Še več – ko smo o dogajanju želeli izvedeti več in smo svoje predstavnike v svetu šole na sestanku učiteljskega zbora pozvali, da nam poročajo o dogajanju, smo bili deležni polovičarskih odgovorov, češ da gre za zaupne informacije, kar zagotovo ni niti transparentno vodenje niti zastopanje interesov delavcev šole. Iz teh razlogov je sodelavka na vodstvo šole in na predsednika sveta šole naslovila pismo z vprašanjem o domnevnem predlogu za razrešitev ravnatelja. Izrazila je zaskrbljenost, da svet v morebitnem postopku ni pridobil večinskega mnenja zaposlenih kot tudi narekuje zakonodaja. Predsednik sveta šole je arogantno zavrnil korekten odgovor in pripomnil, da postopek še ni v fazi, ko bi svet zavoda mnenje zaposlenih moral pridobiti. Zato nas čudi, da je svet zavoda nekaterim zaposlenim kot tudi nekaterim staršem vendarle omogočil izraziti svoje mnenje.
Hkrati opažamo, da tudi starši niso obveščeni o dejanskem stanju, saj predstavniki staršev v svetu staršev niso poskrbeli za obveščenost staršev, ki jih zastopajo. Prejeli smo tudi informacije, da so bili starši dijakov določenih razredov posredno preko svojih predstavnikov oddelkov podpisniki pisma, o vsebini katerega sploh niso bili informirani in vsi z njo niti niso soglašali.
Tudi dijaki so s peticijo zbirali podpise za razrešitev ravnatelja, ne da bi jim bila situacija objektivno predstavljena in ne da bi razumeli pomen peticije ter ozadje dogajanja, kar potrjuje tudi njihovo nepremišljeno zbiranje osebnih podatkov podpisnikov peticije. Namesto da bi se situacija izkoristila za razvijanje kompetenc aktivnega državljanstva v varnem šolskem okolju v sodelovanju z mentorico dijaške skupnosti, so dijaki situacijo celo izkoristili za izsiljevanje in izločanje nepodpornikov. Žal tak način reševanja konfliktnih situacij ni konstruktiven in ne spodbuja dialoga. Želimo si, da prihodnost naše družbe temelji na generaciji, ki bo znala ustvarjati mostove in sprejemati premišljene, odgovorne odločitve.
Zavedamo se, da so pred člani sveta šole zahtevne odločitve, ki bodo vplivale na dijake, starše, učitelje, na celotno šolsko in tudi lokalno skupnost, zato želimo predstaviti pomembne vidike, ki se v dosedanji razpravi, žal, niso slišali, so pa ključni za nadaljnje delovanje šole. Očitki in razlogi za poziv k odstopu ravnatelja se pretežno nanašajo na ravnateljevo neprimerno komunikacijo in na letošnje spremembe v Šolskih pravilih ocenjevanja znanja.
Dijaki so ravnateljev nagovor prvi šolski dan označili kot neprimeren, žaljiv, poln očitkov in v svoji prvi peticiji so izpostavili, da želijo, da se jim ravnatelj opraviči. Ravnatelj se je na sestanku dijaške skupnosti dijakom res tudi opravičil, kar je na sestanku učiteljskega zbora potrdila tudi mentorica dijaške skupnosti. Vendar to dijake ni zadovoljilo. Dobili so opravičilo, a so kljub temu napisali novo peticijo in z njo nadaljevali svoje delovanje in bili pri iskanju podpore še bolj nasilni. Želimo poudariti, da ravnateljevega opravičila ne smemo spregledati, saj kaže na njegovo zavedanje o pomembnosti komunikacije, njegovo pripravljenost sprejeti odgovornost za svoje napake in predvsem željo po plodnem, konstruktivnem (so)delovanju. Dijake učimo, da vsi delamo napake, ob tem pa poudarjamo, da moramo napake priznati in zanje prevzeti odgovornost, kar vodi k izboljšanju našega delovanja.
Tudi starši očitajo ravnatelju nespoštljivo komunikacijo in neupoštevanje zdravstvenih težav dijakov. Izpostavili so se posamezni starši, ki pa so zamolčali dejstvo, da nekaj teh otrok v šolo ni bilo več mesecev (ali pa so prihajali le občasno), starši pa so od šole pričakovali, da šola maksilno prilagodi šolsko delo in pridobivanje ocen vsakemu posamezniku, kljub temu da uradno šoli niso dostavili potrebnih izvidov oz. mnenj specialistov.
Najbolj pereča tema vsega dogajanja je zagotovo ravnateljeva odločitev za ukinitev t. im. »drugega roka« ocenjevanja (to je drugega roka za pisanje vsakega pisnega testa). Dijaki čutijo, da jim je s tem kratena pravica, a glede na Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, mora šola dijakom nujno omogočiti 1 možnost popravljanja ocen (na naši šoli imajo dijaki še vedno vsaj 2 možnosti). Dejstvo je, da je ravnatelj že tekom lanskega šolskega leta napovedoval, da bomo to pravilo odpravili in junija 2024 je prvič nagovoril učitelje, da v svojih aktivih razmislimo o tej spremembi in jo uskladimo s svojimi kriteriji, kar smo v avgustu tudi naredili, delno tudi na dveh pedagoških konferencah, ko smo popravke vnesli tudi v Šolska pravila o ocenjevanju. Namen »drugega roka« vsekakor ni bil, da »dijakom omogočamo boljše ocene«, kot to interpretirajo dijaki (in nekateri starši). V prvih letih je »drugi rok« služil svojemu namenu, se je pa s korono in pa v pokornskem času povsem izpel, saj so dijaki namerno preskakovali 1. rok, vedno več je bilo tudi vlog za dodatni, to je 3. rok ocenjevanja. Jasno je bilo, da je tu sprememba več kot potrebna. In to je bilo večkrat sporočeno tudi iz vrst učiteljev. S strani zunanjih deležnikov je bilo tudi izrečeno, da šola »slovi« po tem, da se pride z dodatnim rokom lažje do boljših ocen, nekateri starši so »drugi rok« izpostavili kot osrednji razlog za vpis njihovih otrok na našo šolo. Eden izmed razlogov za ukinitev »drugega roka« je porast nerealno visokih ocen, ki pa jih pogosto maturitetni rezultati ne potrdijo.
Učitelji želimo, da naša ustanova bolj kot po lepih in na lahek način pridobljenih ocenah slovi po tem, da dijaki iz nje odidejo z obilico znanja in veščin, ki jih bodo potrebovali v svojem življenju. V svoji viziji imamo zapisano, da dijaki tekom šolanja na naši šoli »oblikujejo svoj odnos do dela in pot do znanja«, kajti le s spodbujanjem vseživljenjskega učenja in z razvijanjem »talentov, ambicij in potencialov nam je svet na dosegu roke.« Vizija tudi od nas, učiteljev, zahteva sprejemanje odgovornih odločitev v samem učnem procesu, tudi če le-te niso lahke in všečne, saj le s pomočjo lastne pripadnosti skupnim ciljem šole lahko dijakom nudimo potrebno podporo pri usvajanju znanja in pri razvijanju kompetence osebnega razvoja.
Težko se strinjamo z očitkom, da ravnatelju ni mar za dijake. Res je, da je človek, ki reče bobu bob, je kritičen, zahteven in to tudi na glas pove. Pa vendarle – s tehtnim premislekom in s podanimi razlogi je bila odobrenih večina vlog dijakov, ki so zaprosili za tretji rok popravnih izpitov ali pa so morali naknadno izpolniti svoje obveznosti (OIV). Ravnatelj se je odločil, da si dijaki zaslužijo še eno priložnost. Si jo nemara zasluži tudi sam?
Da bo zgodba bolj uravnotežena, želimo poudariti, da je ravnatelj v dobrem letu s svojim delovanjem našo šolo v marsičem popeljal naprej. Veliko je prispeval k razvoju izobraževalnega okolja, eden izmed bolj vidnih dosežkov je nova šolska delavnica za dijake kovinarstva in strojništva na Trati, ki jo je šola pridobila zahvaljujoč njegovemu čutu za podjetništvo in skrbnemu pridobivanju dodatnih finančnih sredstev. Ta učilnica, bogato opremljena z vsemi potrebnimi stroji, omogoča dijakom kakovostno praktično izobraževanje in nudi nove priložnosti za pridobivanje dragocenih strokovnih veščin.
Ravnateljevo prizadevanje za pridobivanje finančnih sredstev je prineslo tudi modernizacijo številnih učilnic – v le enem letu smo pridobili 6 novih interaktivnih tabel oz. zaslonov in z novimi računalniki opremili 3 učilnice, v želji da posodobimo in dvignemo učinkovitost poučevanja.
Ravnatelj spodbuja vseživjenjsko učenje zunaj šolskih prostorov, tudi v tujini. Za letošnje šolsko leto je pridobil za dijake 2 ekskurziji v tujino. Na ravnateljevo spodbudo je Občina Kočevje povabila šolo k sodelovanju v projektu in tako so se dijaki 4. letnika udeležili zaključka projekta Bautowns Fusion v Valenciji, Španiji na temo trajnostnega razvoja. Ravnatelj je pridobil tudi vabilo evropskega poslanca dr. Vladimirja Prebiliča, da spomladi 2025 celotna genercija 3. letnika programa gimnazija obišče inštitucije Evropske unije v Strasbourgu. Prav tako je podprl krajšo (2 x 3 dni) izmenjavo med slovenskimi in hrvaškimi dijaki iz Gimnazije Gospić v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenija in Nacionalnim parkom Paklenica. To so dosežki, ki kažejo na ravnateljevo skrb za dijake, njegovo uspešno prizadevanje za prihodnost šole in kakovostno izobraževanje mladih.
Pri odločanju o nadaljnjem vodenju šole je pomembno temeljito premisliti, kaj odločitev o razrešitvi ravnatelja pomeni za prihodnost naše inštitucije. Sprašujemo se, če je res potrebno takoj poseči po tako skrajnem ukrepu, ki bo inštitucijo zagotovo dolgotrajno zaznamoval, še posebej če se bo razrešitev ravnatelja na koncu izkazala za neupravičeno. Kdo bo v tem primeru še stal za temi odločitvami in kdo bo tisti, ki bo ob morebitnih sporih zagovarjal pravilnost odločitve?
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da sta v zadnjih mesecih dve članici sveta šole, predstavnici delavcev šole, že odstopili, učiteljski zbor pa s tem uradno ni bil seznanjen. Ali s tovrstnim ravnanjem, ki ga v največji meri podpira svet šole, res skrbimo za ugled šole in krepimo pripadnost šoli? Na ti dve vprašanji žal ne moremo pritrdilno odgovoriti.
Zavedamo se tudi, da trenutna situacija vpliva na kakovost izobraževanja, delovne pogoje in motivacijo zaposlenih ter na prihodnji razvoj naše skupnosti. Zato bi bilo smiselno, da se vprašamo, kakšno prihodnost želimo graditi – želimo šolo, kjer bomo skupaj ustvarjali spodbudno in varno izobraževalno okolje, ali šolo, ki bo znana po razhajanju interesov in konfliktih? Želimo si, da bi šola ostala prostor, kjer sta vzgoja in izobraževanje usmerjena v prihodnost, v dobrobit vseh deležnikov, kjer gradimo zaupanje, spoštljive odnose in konstruktivno sodelovanje. Pri vsakodnevnem delu v razredu želimo dijakom pokazati, da uspeh zahteva trud, doslednost in predanost. Želimo, da naša šola ne slovi po lahkih rešitvah, temveč po kakovostnem znanju, ki ga dijaki pridobijo z vztrajnostjo ter s poglobljenim učenjem in razumevanjem. Zavedamo se, da so dijaki prihodnost naše družbe, zato jim želimo privzgojiti vrednote, ki jih bodo naredile konkurenčne na trgu dela in jih vodile skozi življenje – kritično mišljenje, odgovornost, sposobnost sprejemanja različnih mnenj, spoštovanje in premišljeno odločanje. Želimo si, da dijaki postanejo aktivni člani naše družbe, ki so se pripravljeni izpostaviti ter jasno in podkrepljeno zagovarjati svoja stališča.
Naš poziv ni namenjen osebnemu zagovarjanju kogarkoli, temveč iskrenemu premisleku, kako bomo kot skupnost delovali naprej. Kot učitelji želimo delovati v smeri dobrega in premišljenega razvoja šole, ki bo omogočal mladim kakovostno izobraževanje in jim krepil občutek za odgovornost, trud in empatijo.
S pismom in s podanimi argumenti pozivamo člane sveta šole k dodatnemu razmisleku, saj se zavedamo, da z molčanjem tudi mi prevzemamo odgovornost in privolitev, ki lahko vodi v nepremišljene spremembe in posledično vpliva na celotno šolsko skupnost. Zato javno pozivamo člane sveta šole k umirjanju zadev, h konstruktivnemu dialogu in k sprejemanju odgovornih, dobro pretehtanih odločitev, ki bodo upoštevale argumente vseh vpletenih.
S spoštovanjem,
Učitelji Gimnazije in srednje šole Kočevje”