Odprtje razstave Gregor Božič: Sadeži, kot jih sanjajo stari sadjarji v zimskem času

Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) je v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture Gorica 2025, Francoskim inštitutom ter MUba Eugène Leroy pripravila razstavo Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času. Gre za priredbo razstave, ki je potekala v francoskem muzeju MUba Eugène Leroy (Tourcoing), od septembra 2024 do februarja 2025. Razstavo bo v petek, 11. aprila 2025, ob 18. uri slavnostno odprl programski direktor EPK Gorica – Gorizia 2025, dr. Stojan Pelko. Kustosinja razstave je Bénédicte Duvernay (MUba Eugène Leroy).

Na razstavi bodo v ospredju fotografije goriškega fotografa in režiserja Gregorja Božiča (režiser večkrat nagrajenega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, direktor fotografije za oskarja nominiranega filma Mož, ki ni mogel molčati), ki se v Sloveniji prvič predstavlja s samostojno razstavo. Božičevim delom se bodo pridružila umetniška dela iz zbirke KGLU ter drugih slovenskih muzejev in galerij. Razstava ponazarja preplet naravne in kulturne krajine ter konflikt med naravo in človekovim racionaliziranjem okolja, obenem pa izraža ponovno željo po vzpostavitvi ravnovesja.

Božičeva fotografska dela opozarjajo na izginjanje avtohtonih sort sadja in z njimi povezane kulturne dediščine, ki jo je dokumentiral v redkih delih Evrope, kjer so se še ohranile tradicionalne metode pridelave. Fotografije vabijo k premisleku o vplivu starih sadnih dreves na kultivirano krajino, na naše razumevanje le-te, pa tudi o njihovem estetskem in narativnem učinku v zavesti lokalnih prebivalcev.

Razstava odpira širše razmisleke o krajini kot kulturnem konstruktu, ki je bil vse do nedavnega rezultat vsakodnevnega dogovora med človekom in prostorom – oblikovanega po meri lokalnih skupnosti in naravnih danosti. V zadnjih desetletjih racionalizacija kmetijske proizvodnje, ekstenzivna raba zemljišč ter globalizacija agrarnih praks postopoma brišejo avtohtone krajine skupaj z znanjem, tradicijami in ljudmi, ki so jih soustvarjali. Podeželje se izrisuje v enotni vizualni kodi: enaki posevki, enaka orodja, enaki posegi v prostor – nekdanja raznolikost pa se umika utilitarnosti.

»V KGLU je fotografsko delo Gregorja Božiča postavljeno ob bok izbranemu naboru krajin iz slovenskih muzejskih zbirk in zasebnih kolekcij. Še pred industrializacijo podeželja so likovni mediji – slikarstvo, risba, grafika in fotografija – na presečišču med dokumentarnostjo in simbolnim izrazom upodabljali globoko zakoreninjeno povezanost človeka z zemljo. Prikazovali so načine bivanja, obdelovanja in gradnje, ki so se razvijali skozi dolga zgodovinska obdobja. Gregor Božič se danes sooča z zahtevno nalogo, kako svoje podobe umestiti v zgodovino umetniške zvrsti – krajine kot zvrsti – v trenutku, ko je temeljna povezava med krajem in oblikami življenja, ki so nekoč oblikovale njegovo identiteto, že prekinjena.«
—Bénédicte Duvernay, kustosinja razstave, MUba Eugène Leroy

»Veseli me, da je razstava pomemben del širšega sodelovanja med KGLU, Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica – Gorica 2025 ter Francoskim inštitutom. Nova Gorica in Gorica kot mesti na stičišču kultur ponujata edinstven prostor za razmislek o povezovanju prostora, dediščine in umetnosti, pri čemer Božičev projekt predstavlja enega ključnih prispevkov, saj je ravno narava tista, ki ne pozna meja, le-te postavljamo ljudje. Drevesa, veter in reke se ne menijo za naše narisane zemljevide, ne ozirajoč se na politične in družbene delitve. Tako kot sadne sorte, tudi kulturna krajina obstaja zunaj nacionalnih okvirjev – oblikuje jo stoletno sobivanje skupnosti in narave. Prav zato se projekt odvija v sodelovanju s partnerji iz širšega evropskega prostora, kjer se skozi umetnost, raziskovanje in kulturno izmenjavo znova vzpostavlja dialog o krajini kot prostoru povezovanja, ne ločevanja.

V KGLU projekt postavljamo v dialog z zgodovinskimi in umetniškimi krajinskimi upodobitvami iz slovenskih muzejev ter zasebnih zbirk, ki pričajo o stoletni povezanosti ljudi z naravo. Ta razstava ni le vpogled v umetniški jezik enega avtorja, temveč širše povabilo k premisleku o tem, kako prostor soustvarjamo in kako ga lahko ohranimo za prihodnje generacije.«

—Petra Čeh, direktorica KGLU

O UMETNIKU
Gregor Božič, rojen leta 1984 v Novi Gorici, je svojo filmsko izobrazbo pridobil v Ljubljani, Rimu in Berlinu, ter se uveljavil kot režiser in direktor fotografije. Njegovo ustvarjalno pot zaznamuje preplet filmskega jezika, dokumentarnega opazovanja in globoke osebne navezanosti na kulturno krajino svojega otroštva.
V začetku tisočletja se je – povsem zunaj okvirjev umetniškega ustvarjanja – začel približevati življenju kmečkih skupnosti, predvsem pripadnikom generacije svojih starih staršev. Božič je veliko časa preživel v pogovorih z ostarelimi kmetovalci iz okolice Nove Gorice. Skupaj z njimi je zasnoval sadovnjak starih sort sadja, ki je posvečen ohranjanju botanične raznovrstnosti in kulturnega izročila regije. Leta 2013 je v sodelovanju z Marino Gumzi in studiem Nosorogi izdal dve knjižici z naslovom Stare sadne sorte na Goriškem, leto kasneje pa še knjigo Sadje sonca – ilustriran popis sadnih sort iz Goriških Brd, ki jo je pripravil skupaj z Barbaro Ogrič Markež.
Njegov celovečerni prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019) je bil posnet ob reki Nadiži v Beneški Sloveniji ter v gričevnati pokrajini Goriških Brd – prav tam, kjer je raziskoval sadjarsko dediščino in kjer še danes sledimo njegovemu razmisleku o izginjanju tradicionalnih oblik kultiviranja krajine.
Pomembno poglavje v njegovem umetniškem razvoju predstavlja rezidenca v francoskem umetniškem in raziskovalnem inštitutu Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains, kjer je zasnoval projekt Podobe sadja, koti jih sanjajo stari sadjarji v zimskem času. Gre za fotografsko serijo, ki je nastala med decembrom 2019 in februarjem 2020, ko se je odpravil na potovanje z željo poiskati kraje, kjer se sadjarska tradicija še upira racionalizaciji agroživilske proizvodnje. Pot ga je vodila skozi Italijo (Sicilija, Furlanija), Francijo (Ariège, Minervois, Lot-et-Garonne), Belgijo (regija Saint-Trond) in nazadnje ponovno v gričevje domače Goriške.

KOLOFON
Razstava je rezultat sodelovanja z EPK Nova Gorica – Gorizia 2025, Francoskim inštitutom Slovenija, MUba Eugène Leroy. Dela za razstavo so iz svojih zbirk posodili tudi: Goriški muzej, Umetnostna galerija Maribor, Javni zavod Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Slovenski etnografski muzej, Galerija Murska Sobota, Pomurski muzej Murska Sobota, Koroški pokrajinski muzej, Galerija Artes, Sloart galerija.