Odprtje ljubljanskega bazena Ilirija konec januarja, začetek del v Šiški sredi 2025 (tema)

Športni center Ilirija v središču Ljubljane bodo tudi zaradi požara aprila letos odprli nekoliko pozneje od načrtov, predvidoma konec januarja prihodnje leto, je za STA povedala direktorica Javnega zavoda za šport Ljubljana Tatjana Polajnar. Sredi naslednjega leta se predvideva tudi začetek gradnje atletskega centra v Šiški.

Med vsemi objekti, ki jih prenavlja, gradi ali namerava postaviti občina Ljubljana, je v ocenjeni višini okrog 67 milijonov evrov najobsežnejši center v Šiški. Razpis zanj so podaljšali do 3. decembra, gradnja naj bi se začela sredi naslednjega leta in bo potekala kako leto in pol.

Nekdanja rokometašica Polajnar vodi ekipo 142 zaposlenih za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov v lasti MOL, javni zavod pa ima letne prihodke in odhodke brez investicij med 15 in 16 milijoni evrov. Kmalu bo zavod začel upravljati plavalni center v središču slovenske prestolnice, zaradi dodatnih prostorov za druge športe poimenovan Športni center Ilirija.

Ilirija s pokritim olimpijskim plavalnim bazenom in vhodom iz leta 1929.

“Odprtje je predvideno konec januarja, takoj nato bo državno prvenstvo v plavanju in res si želimo, da bi bilo DP prvič v tem velikem slovenskem plavalnem centru. A ne bo namenjen le za ta šport, ki je tu domoval že prej, ampak tudi za druge športne panoge,” je pojasnila Polajnar.

Ohranjen je ostal zgodovinski vhodni del v plavalni center, pročelje stare stavbe je ostalo enako kot tisto ob odprtju Ilirije leta 1929, in bo posvečen Stanetu Bloudku, njegovem delu in življenju. V novem objektu bo olimpijski bazen in manjši ogrevalni, pisarne, ambulanta za prvo pomoč in drugo.

Zgrajen je še drugi del kompleksa, ki je od bazenskega ločen z Lattermanovim podhodom. V tem delu je nekaj dvoran, ena za igre z žogo, pa velika gimnastična dvorana, v kateri se bodo lahko orodja tudi umaknila, ter dvorana za judo in druge borilne športe, dvorana za vodene vadbe, kot so pilates, joga, zumba … Tam bo še cca. 300 podzemnih parkirnih mest.

“Ni jih veliko, a je v neposredni bližini veliko parkirišče v Tivoliju, od koder se po kratki peš poti prek Lattermanovega podhoda pride do kompleksa. V njem bodo na prostem tudi igrišče za odbojko na mivki, košarkarsko igrišče, tekaška atletska steza v parku s klopcami. Ta del bo odprt za javnost, ko tam ne bodo imele svojih dejavnosti okoliške šole. Narodni dom v neposredni bližini pa bo ostal,” je naštela Polajnar.

Za projekt Športnega centra Ilirija je bila podpisana pogodba v višini cca. 43 milijonov evrov in sklenjen aneks za 1,2 milijona, končna vrednost bo znana po zaključku gradnje. Podtaknjen požar sredi aprila je na Iliriji po oceni izvajalca povzročil škodo v višini 300.000 evrov in je zamaknil septembra predvideno odprtje. Popokala so velika stekla na fasadi, poškodbe so bile tudi na nekaterih drugih delih objekta.

Gradnja atletskega centra v Šiški, kjer bo prostor tudi za nogomet.

Ljubljanska občina v šišenskem centru med drugim načrtuje izgradnjo Atletskega centra Ljubljana. Zajema glavni atletski stadion z igriščem za nogomet, atletsko dvorano z krožno dvestometrsko atletsko stezo in pomožni atletski stadion z nogometnim igriščem. Zgrajena bo dvorana za mete (suvanje krogle, met diska in kopja), kletna etaža z okrog 215 parkirnimi površinami. Uredili bodo zelene in utrjene površine ter prometno in komunalno opremili center.

Stadion bo imel 4777 pokritih sedežev, atletska dvorana 1648, pomožni stadion pa 315 sedežev. Oktobra je občina objavila razpis za gradnjo in uporabo centra, ki naj bi ga končali leta 2026. Polajnar je ocenila, da bodo to zelo zahtevna gradbena dela, omejitve imajo tudi zaradi dveh glavnih železniških povezav proti Kamniku in Gorenjski, na tretji strani trikotnika je prometna Verovškova ulica.

“Razpis, ki je bil podaljšam do 3. decembra, se nanaša na izvedbo vseh gradbeno obrtniških del ter pripadajoče zunanje ureditve. Investicija je ocenjena na 67,5 milijonov evrov in v radiju 600 kilometrov ni takega objekta. Center bo pravi hibrid in arhitekturni biser, saj bosta atletski stadion in dvorana povezana na nivoju kleti. Upamo, da se bo izvedba začela sredi naslednjega leta,” si je zaželela Polajnar. Zaradi manjšega števila sedežev od zahtev stadion ne bo primeren za velike mednarodne tekme, poleg atletike pa bodo center uporabljali nogometaši Brava kot tudi drugi ljubljanski nogometni klubi.

Travnata površina na nogometnem stadionu v Stožicah.

Za mednarodne prireditve so bile leta 2010 zgrajene Stožice. V zadnjem letu je bilo največ preglavic z vzdrževanjem igralne nogometne površine, ki je bila v zadnjem času deležna kritik med klubskimi in reprezentančnimi nogometnimi tekmami, tudi med prejšnjo in doslej zadnjo v konferenčni ligi med Slovenijo in Norveško prejšnji teden.

Voda na travnati ruši zastaja ob vsakem večjem dežju, ker so nepropustni spodnji deli zemljine in se korenine ne morejo oprijeti spodnjih ustrojev zemljine. “Sodelujemo s številnimi strokovnjaki, tako iz tujine, s potrjenimi s strani Evropske nogometne zveze in iz Anglije denimo, kot tudi domačimi. Pri delni obnovi februarja letos, šlo je za menjavo travnate ruše, so ugotovili, da ni problem v travnati površini, ampak do zastajanja vode prihaja zaradi zbitega materiala pod njo,” je pojasnila Polajnar.

Vsi sloji pod travno rušo ležijo na betonskem ovoju, “bazenski školjki”, in ne na naravni zemlji. Z leti se je teren vse bolj zbijal. Drenažne cevi so preverili februarja, bile so suhe. Do njih voda ob dežju zaradi zbitega terena ne pronica. Po naslednji tekmi konferenčne nogometne lige Olimpije v mesecu decembru je po besedah Polajnar predvidena celovita sanacija ustroja nogometnega igrišča, kar pomeni vse do osnovnega betonskega bazena. S tem bi rešili problem zastajanja vode skozi spodnji ustroj do same drenaže. Ocenjen strošek je okrog 800.000 evrov, natančna vrednost bo znana po zaključenem razpisu.

Februarja je predvidena že naslednja nogometna klubska tekma, marca pa bo igrala slovenska reprezentanca v dodatnih kvalifikacijah. “To je malo časa za tak poseg, a verjamem, da nam bo uspelo, če bi nam bilo vsaj malo naklonjeno tudi vreme. A nimamo težav le mi, trikrat na leto menjajo travno rušo in podlago na nekaterih stadionih tudi v Nemčiji in Avstriji, dvakrat so jo v Zagrebu,” pravi Polajnar.

“Vsak stadion ima svoje specifike in tudi druge finančne dimenzije zaradi različnih lastništev objektov, privatno se povdem drugače upravlja kot javno. Moji sodelavci se resnično trudijo, da igrišče vsakokrat glede na trenutne razmere maksimalno pripravijo za tekme, pred vsakim večji deževjem stadion pokrivamo, ter odkrivamo zelenico s posebnimi prekrivali, grejemo in tudi umetno osvetljujemo,” dodaja Polajnar.

Kaj se dogaja z nedokončanim nakupovalnim centrom v Stožicah?

Osrednja dela Stožic sta največja dvorana in stadion v državi, ki sta v lasti ljubljanske občine. Propadajoče nepremičnine v okolici že leta kazijo območje. Družba Rastoder je pred slabim letom dni nedokončani trgovski del Stožic prodala družbi MG Mind iz Bosne in Hercegovine, iz republike Srbske. Ta del se je preoblikoval v Trgovsko mesto, a zaenkrat kot poslovni subjekt, ki pa namerava dokončati ta del Stožic.

“Počistili so objekt in ga naredili bolj preglednega, obenem pa napravili načrt, kako naprej, da bodo ljudje pred ogledi športnih in drugih prireditev šli po nakupih ali na pijačo in jedačo. Ko bodo naredili gradbeno ploščo, bo nad njo nastal velik javni park z otoki športa in sprehajalnimi potmi, tam bo tudi nogometno igrišče. Upamo, da se bodo dela začela prihodnje leto,” si obeta Polajnar.

Bazeni prihodnje leto na voljo tudi na Vevčah. Načrti za plezalni center na Viču in malo ledeno dvorano Tivoli.

Poleg Ilirije namerava mestna občina prihodnje leto še pred začetkom kopalne sezone odpreti še kopališče na Vevčah s 50 metrskim zunanjim in 25 metrskim pokritim bazenom. Tam bosta še dva manjša bazenčka, igrišče za odbojko na mivki, objekt za preoblačenje in športna dvorana s savnami, nekaj pisarnami ter veliko skladišče za kajake in kanuje. Gradnja je stala nekaj manj kot devet milijonov evrov in se je odprtje zaradi zapletov pri gradnji zaradi visokega vodostaja podtalnice tudi zamaknilo iz letošnjega leta na naslednje.

Generacije hokejistov si poleg hokejske dvorane Tivoli že dolgo želijo drugo ledeno ploskev za treninge, predvsem otrok in mladih. Za malo dvorano je bil že opravljen arhitekturni natečaj in izbrana arhitekturna rešitev. Trenutno na tem mestu postavljajo tri padel igrišča za pri nas dokaj novo športno panogo, ki bodo po pričetku gradnje male ledene dvorane Tivoli prestavljena na druge lokacije.

“Pripravlja se projektna dokumentacija za izgradnjo Plezalnega centra na Viču. Dve novi nogometni igrišči bosta zrasli pod Golovcem, zamenjali bodo otok športa na Gerbičevi. Zaključuje se energetska sanacije dvorane na Ježici z dodatnim prostorom za manjše strelišče za zračno puško,” je nekaj ostalih projektov nanizala Polajnar.