Odločitev je bila pravilna: kočevski zavod v letu dni do 250 uporabnikov

Pred natanko enim letom je bila ideja, ki je pri marsikom vzbujala dvome, še na začetku svoje poti. Danes je postala pomemben del vsakdana številnih starejših občanov na Kočevskem. Zavod za pomoč in oskrbo na domu Kočevje je ob prvi obletnici delovanja pripravil slavnostni dogodek, na katerem so se ozrli na prehojeno pot, predstavili dosežke prvega leta ter se zahvalili zaposlenim, uporabnikom in vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi sistema.

Kočevje je 15. julija lani med prvimi občinami v Sloveniji stopilo na novo pot. Po večmesečnih pripravah je začel delovati javni zavod, katerega naloga je bila zagotoviti pomoč na domu in pozneje tudi izvajanje dolgotrajne oskrbe. Cilj je bil preprost, a hkrati zahteven: ljudem omogočiti, da kljub starosti, bolezni ali drugim omejitvam čim dlje ostanejo v domačem okolju.

Leto dni pozneje številke kažejo, da je bil projekt uspešen. Zavod, ki je svojo pot začel s tremi zaposlenimi, danes zaposluje 28 ljudi in tri študente. Na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica izvaja storitve za več kot 250 uporabnikov, od tega jih približno sto prejema pomoč v okviru sistema dolgotrajne oskrbe.

Toda na slovesnosti številke niso bile v ospredju. V ospredju so bili ljudje.

Življenjska zgodba, ki je povedala več kot statistika

Med najbolj iskrenimi in čustvenimi trenutki dogodka je bil nastop Marije Fartek, prve uporabnice storitev zavoda. S svojo preprostostjo, humorjem in življenjsko modrostjo je hitro osvojila občinstvo.

V svojem pripovedovanju je spregovorila o življenju, ki ga ni zaznamovalo obilje. O letih dela, odrekanj in vsakodnevnih skrbeh, ki so bile nekoč sestavni del življenja številnih družin. S svojim  smislom za humor je večkrat nasmejala dvorano, ob opisovanju težkih življenjskih preizkušenj pa je marsikdo v občinstvu ostal zamišljen.

Posebej ganljivo je govorila o pomoči, ki jo danes prejema na domu. Ob tem ni skrivala hvaležnosti do zaposlenih.

Dejala je, da bi dala vse na svetu, če bi lahko poplačala njihovo prijaznost, trud in dobroto, ki ji jo namenjajo.

Njene besede so bile morda najboljši odgovor na vprašanje, zakaj je bil zavod sploh ustanovljen.

Iz občinske ideje v uspešen sistem

Kočevski župan Gregor Košir je poudaril, da je bila ustanovitev zavoda ena pomembnejših odločitev občine na področju socialne politike.

Po njegovih besedah so se za ta korak odločili predvsem zato, ker so ugotovili, da nimajo dovolj dobrega pregleda nad položajem starejših občanov in njihovimi dejanskimi potrebami.

»Po enem letu delovanja lahko rečem, da sem presenečen nad tem, kaj vse smo uspeli doseči. To je bil sicer naš cilj, vendar gre za precej unikaten primer v Sloveniji. Ne poznam veliko primerov, kjer bi občina oziroma skupina občin ustanovila javni zavod, ki bi se osredotočal izključno na dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu,« je dejal.

Spomnil je, da je bila ena od prelomnic tudi zgodba občana, ki je ostal sam in brez ustrezne pomoči. Takšni primeri so pokazali, da sistem ni deloval tako, kot bi moral.

Danes je po njegovih besedah položaj drugačen. Občina ima neposreden vpogled v razmere na terenu, zavod pa lahko hitreje zazna stiske ljudi in se nanje odzove.

»Starost čaka vsakogar od nas. Vsi se bomo nekoč znašli v položaju, ko bomo potrebovali pomoč drugih. Takrat si bomo želeli, da bo obstajal zavod, kakršnega imamo danes v Kočevju,« je poudaril.

Na terenu odkrivajo stiske, ki so bile prej nevidne

Direktorica zavoda Alenka Gabrovec je predstavila razvoj organizacije v prvem letu delovanja in opozorila, da številke predstavljajo le del zgodbe.

»Ponosni smo na dejstvo, da število uporabnikov iz meseca v mesec narašča. Na terenu odkrivamo številne potrebe in stiske, ki so bile prej manj vidne ali celo spregledane,« je dejala.

Po njenih besedah je pomembno predvsem to, da uporabnike obravnavajo celostno. Zaposleni ne izvajajo zgolj osnovnih storitev pomoči in nege, ampak pogosto pomagajo tudi pri urejanju dokumentacije, pridobivanju socialnih pravic, vlog za denarno pomoč in številnih drugih zadevah, ki starejšim povzročajo težave.

»Naš cilj ni zgolj izvajanje storitev. Želimo pomagati človeku tam, kjer pomoč dejansko potrebuje,« je poudarila.

V letu dni so vzpostavili tudi široko mrežo sodelovanja z lokalnimi organizacijami, posamezniki in dobrodelnimi ustanovami. Ob tem so postali tudi izvajalec usposabljanj za oskrbovalce družinskih članov in socialne oskrbovalce, s čimer svoje znanje prenašajo tudi na druge.

Potrebe bodo v prihodnje še večje

Čeprav so ob prvi obletnici prevladovali zadovoljstvo, ponos in optimizem, se v zavodu zavedajo, da jih čaka še veliko dela.

Prebivalstvo se stara, potrebe po pomoči na domu naraščajo, vse več ljudi pa si želi ostati v domačem okolju tudi takrat, ko postanejo odvisni od pomoči drugih.

Prav zato v zavodu in na občini poudarjajo, da je bil začetek šele prvi korak.

Prvo leto delovanja je pokazalo, da je bila odločitev o ustanovitvi javnega zavoda pravilna. Še pomembneje pa je, da je pokazalo nekaj drugega – da za številkami, statistikami in zakonskimi določbami stojijo ljudje.