Odkrivali so table in klance

Približno sedemdeset pohodnikov je v nedeljo popoldne odkrivalo barkovljanske zaselke, ku’rte in klance, ki jih po novem krasijo kamnite table s krajevnimi imeni v barkovljanskem narečju. Pot je izletnike, ki jih je vodila odlična poznavalka barkovljanske zgodovine Marinka Pertot, peljala od Beveda mimo Mandrije in Franklovega vse do Bajdovcev, Ku’ntovega, Korita, Fričev, Pancerovca in Kralov do Špeklatovca, v Ulici Panzera. Za italijanske zgodovinske razlage je poskrbel društveni odbornik Devan Jagodic.

Sprehod po Barkovljah je priredilo domače slovensko kulturno društvo v sklopu projekta Oživljanje preteklosti za načrtovanje prihodnosti. Novih kamnitih plošč je po Barkovljah skupno 24, pohodniki so si v nedeljo ogledali slabo polovico zaselkov, osredotočili so se na Beved in vzhodni del Barkovelj.

Pri tabli v Ulici Boveto, ki označuje zaselek Beved, so izletniki izvedeli, da je kraj dobil ime po največjem potoku, ki teče skozi Barkovlje. Marinka Pertot je obenem omenila hišo družine Ščuka, ki stoji nedaleč od table. Tam je živel Zorko Ščuka, ki so ga na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt ter nato pomilostili, med štiridesetdnevno partizansko prisotnostjo v Trstu pa je izginil v neznano.

Na Franklovem, pri domačiji Gregorič, je bilo slišati zgodbe o pridnih barkovljanskih rokah, ki so obdelovale njive in paštne, pa tudi o prvem sedežu takrat Prosvetnega društva Barkovlje, ki je od leta 1948 domovalo v zgornjih prostorih hiše Toneta Gregoriča.

Pri Tenčajih ob Rumeni hiši je tekla beseda o tamkajšnji gostilni, kjer je nastala Kmečka čitalnica. Pa o Komunistični partiji Italije in krožku Arci, ki sta tam domovala vse do začetka 21. stoletja. Na Ku’ntovem je čakala izletnike prva postojanka: ob malici so izvedeli o barkovljanskih kamnolomih peščenjaka in šavornantih, ki so grušč nalagali na ladje v pristanišču, da se ne bi potopile na odprtem morju.

Pri Fričih, v zgornjem delu Ulice Lavareto, kjer se je rodil poveljnik barkovljanske Osvobodilne fronte Marij Matjašič, se udeleženci pohoda niso mogli nagledati morja ob sončnem zahodu. Čas je bil še za postojanko v spodnjem delu Ulice Lavareto ali Pancerovcu, kot ta kraj imenujejo domačini, in obisk Špeklatovca. Ter zgodbo o barkovljanskih Kraljih na dvoru kralja Maksimilijana v Mehiki.