ODKLOP Ford Capri: v najglobljem bistvu zgolj predrugačen Explorer

Da so cesarja preoblekli, v mojih očeh ne zmanjša njegove zanimivosti. Je kriva barva? Agresivna maska? Morda zaključen zadek po vzoru kupeja. Kdo bi vedel? Važno je, da je opazen in da se dobro pelje!

Podobnosti z legendarnim vozilom iz sedemdesetih, ki so ga izdelovali do leta 1986, se začnejo in končajo pri imenu. Capri je postal polno elektrificiran suv, in čeprav izžareva rahlo nostalgijo po uporniškem duhu prednika, gre pravzaprav za stilsko preoblikovan Explorer. To pomeni, da z njim deli prednosti in (žal) tudi slabosti.

Človek se je menda sposoben vsega privaditi. V to trdno verjamem. A hkrati vem, da nekatera privajanja zahtevajo več časa. Čeprav sem vozil že veliko avtomobilov, zgrajenih na Volkswagnovi osnovi, se še vedno nisem navadil haptičnih gumbov na volanu, treh namesto štirih tipk za spuščanje stekel in gumba za odklepanje vozila. Naj si še tako razbijam glavo, z zadnjim se ne moreva spoprijateljiti. Nikakor ne najdem primerno močnega in dolgega pritiska, ki bi vedno odklenil vrata. A verjamem, da bo čas težavo zgladil.

Če zanemarim gumbe in še kakšno podrobnost, ki jo je Capri dobil zaradi španovije z Nemci, se boste za volanom ali na katerem koli potniškem sedežu udobno počutili. Prostora je povsod razmeroma dovolj, pogled na notranje oblikovanje pa je očem všečen. Ob majhnem, informacijsko ravno prav izčrpnem zaslonu pred voznikom je na sredini še veliki, ki mu po želji spreminjate naklon. In s tem odprete ali zaprete dostop do odlagalnega predala pod njim. Na njem počnete čisto vse, tudi prilagajate delovanje klimatske naprave, za kar je rezerviran spodnji del. Seveda me klasični gumbi za to opravilo ne bi prav nič motili. Poleg tega me je rahlo podžgala še razdelitev zadnje klopi po načelu ene plus dve tretjini. Sredi je sicer odprtina za daljše predmete, a bi vseeno raje videl, da bi bil »sklopljiv« naslon vsakega zadnjega sedeža. Tako je veliko lažje usklajevati prevažanje potnikov in predmetov.

Prevozil sem skoraj tisoč kilometrov, približno polovico po avtocesti ob upoštevanju hitrostnih omejitev. Temu primerno se »števec« porabe ni ustavil visoko. Nižje kot poraba Explorerja, vendar sem tega vozil januarja, ko so bile temperature izrazito neugodne za električne avtomobile. Ker imata oba enak pogon, je bolj ali manj normalno, da so enake tudi vozne lastnosti. Moči je vrh glave, medtem ko štirikolesni pogon poskrbi, da se Capri smeri drži kot klop. Ponovno ne bi imel nič proti, če bi volan v športnem načinu bolj otrdel in s tem dajal boljšo simulacijo občutka podlage. Podvozje je dovolj trdo, da preprečuje zibanje med vožnjo čez ležeče policaje, a sem kljub temu ob hitrem pospeševanju dobil občutek, kot bi bil avto takrat rahlo nestabilen. Poudarjam, da gre le za občutek, kajti po zaslugi natančnega krmiljenja ni nevarnosti, da bi zaradi pritiska na stopalko za plin kakorkoli zgrešili smer. Capri mi je všeč, a bom ponovil, da njegove vozne lastnosti niso na ravni Mustanga Mach‑E, ki mi je od vseh Fordovih električnih vozil v vseh pogledih (razen v porabi) še vedno najbolj všeč.

Ponovno me je navdušilo polnjenje oziroma razmeroma umirjen padec moči polnjenja v intervalu med 20 in 80 odstotki. Krivulja je položnejša od večine električnih avtomobilov, ki sva jih do zdaj »podvrgla« testu, in posledično je čas, preživet na polnilnici, krajši. Čeprav, tega zdaj ne morem spregledati, bi raje videl 800‑voltno arhitekturo in polnjenje, ki ga dosega Ioniq 5.

Ne Capri ne Explorer me nista razočarala. Lepo se peljeta tudi po makadamu, moči je vedno dovolj oziroma je ostane še nekaj, kadar je treba na hitro pospešiti, in pnevmatike se kljub občutnemu navoru ne zavrtijo v prazno med pospeševanjem iz mokrega ovinka. Zdi se mi primeren, ko voziš umirjeno in je udobje na prvem mestu ali kadar želite nekaj dinamike in več hitrosti. Če bi izbiral med njima, potem bi se zgolj zaradi »hujšega« videza odločil za Caprija, obvezno v točno tem rumenem odtenku!

Vzeto iz testa Forda Explorerja Premium (drugače ne gre, saj gre za nadvse podobna avtomobila!)

HVALIMO:

• Položna krivulja moči polnjenja
• Videz in kakovost izdelave
• Odlično prilagajanje svetlobnih pasov dolgih luči
• Razmeroma primeren doseg

GRAJAMO:

• Aplikacija ni na pričakovani ravni
• Previsoka poraba kljub nizkim temperaturam (ali ravno zaradi njih)
• Slabo intuitivni volanski gumbi (in tisti za odklepanje vozila)
• Za ceno bi težko dejali, da je dostopna

The post ODKLOP Ford Capri: v najglobljem bistvu zgolj predrugačen Explorer appeared first on Tehnozvezdje.