Odgovornost Verbunda za poplave potrjena na višjem sodišču, odprtih ostaja več vprašanj (tema)

Višje sodišče v Mariboru je z novembra lani izdano sodbo, povezano s tožbo Rancarskega društva Malečnik proti avstrijski družbi Verbund, potrdilo objektivno odgovornost Verbunda za poplave novembra 2012. Gre za prvo takšno pravnomočno sodbo pri nas. Kako bi lahko vplivala na ostale, ni znano. Verbund za zdaj ne daje izjav.

Izmed več kot 80 tožb v skupni vrednosti več deset milijonov evrov, ki so jih po poplavah novembra 2012 na slovenska sodišča oškodovanci iz Slovenije vložili proti Verbundu, sicer avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na Dravi, so bile doslej mnoge zavrnjene oz. so se zaključile v prid Verbunda, v nekaterih primerih pa so oškodovanci od tožb tudi odstopili.

Pri obravnavi zadev se je pokazalo precej razlik med slovenskimi sodišči prve stopnje, čeprav gre, kot poudarjajo tudi pravni zastopniki oškodovancev, za isti škodni dogodek.

Posebna tako v vmesnih preobratih kot v dosedanjem izidu je odškodninska tožba, ki jo je proti Verbundu leta 2015 vložilo Rancarsko društvo Malečnik. To je od Verbunda terjalo plačilo 12.690 evrov zaradi škode, ki jo je narasla Drava novembra 2012 povzročila na skladišču društva.

Vrhovno sodišče RS je lani spomladi ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložilo vrhovno državno tožilstvo, in reviziji, ki jo je predlagalo Rancarsko društvo Malečnik, Višje sodišče v Mariboru pa je nato v ponovnem odločanju novembra lani zavrnilo pritožbo Verbunda zoper vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru iz maja 2022, da je tožbeni zahtevek društva v celoti utemeljen in da je Verbund objektivno odgovoren za poplave. O novembrski sodbi višjega sodišča je prejšnji teden prva poročala Televizija Slovenija. Predhodno je sicer višje sodišče maja 2023 odločilo drugače.

Sodba: Vzrok za tako velike poplave v izpustih iz akumulacij Verbunda

Med drugim višje sodišče v novembrski sodbi, ki jo je pridobila STA, navaja, da se je okrajno sodišče pravilno oprlo na mnenje izvedenca hidrološke stroke, po katerem na podlagi količin padavin in količin pritokov reke Drave ni mogoče pojasniti poplavnega dogodka tako velikega obsega za hidroelektrarnami, s katerimi upravlja Verbund.

Zato je treba vzrok iskati v izpustih iz akumulacij v upravljanju Verbunda, ki (pred)praznjenja, zlasti pred največjo hidroelektrarno Kazaze, ni zaključil pred nastopom konice poplavnega vala, je izpostavilo višje sodišče.

Povzelo je tudi nekatere konkretne podatke. Med drugim, da že znižanje zapornic za en meter na največji od elektrarn, hidroelektrarni Kazaze, sprosti 10 milijonov kubičnih metrov vode. Kritičnega dne je Verbund zapornice na tej elektrarni znižal za 2,51 metra, zaradi česar je zgolj iz te akumulacije izteklo 25,1 milijona kubičnih metrov vode, iz vseh skupaj v upravljanju Verbunda pa 34 milijonov kubičnih metrov.

“Zaradi tega so ti izpusti povečali naravni pretok Drave (poplavni val kritičnega dne) vsaj za 750 kubičnih metrov na sekundo, s čimer je nastala katastrofalna poplava s povratno dobo 400 let, namesto poplave s povratno dobo 100 let, kot bi kritičnega dne sicer nastala ob naravnem poplavnem valu,” je piše v sodbi Višjega sodišča v Mariboru, ki je povzelo obrazložitev okrajnega sodišča. To je v svoji sodbi tudi zapisalo, da Dravske elektrarne Maribor niso prispevale k povečanju naravnega poplavnega vala, saj so pravočasno dokončale praznjenje svojih akumulacij.

Odvetnica društva v stikih s Verbundom za mirno rešitev spora

“Za nas je sodba Višjega sodišča v Mariboru pričakovana, saj so se z njo potrdile vse naše trditve, ki so bile navedene že v tožbi iz leta 2015,” je sodbo za STA ta teden komentirala odvetnica Magda Vraničar, ki zastopa Rancarsko društvo Malečnik.

Glede ugotavljanja višine škode se bo – če ne bo prej drugačnega dogovora – po njenem pojasnilu sodni postopek nadaljeval po prvotno vloženi tožbi, ki vsebuje tudi trditve o višini škode. Kot je poudarila, pa se še vedno zavzemajo za mirno rešitev sodnega postopka, bodisi v okviru sodne ali izvensodne poravnave ali dogovora.

“Za ta namen je bil vzpostavljen kontakt s Verbundom. Na njihov predlog smo posredovali predloge glede višine odškodnine; na odgovore še čakamo,” je v pisnem odgovoru pojasnila odvetnica.

Tudi STA na odziv in odgovore Verbunda, ki ima sedež na Dunaju, še čaka. Iz Odvetniške družbe Andrić & Partnerji, ki zastopa Verbund v postopkih pred slovenskimi sodišči, pa so za STA navedli le, da kot odvetniki ne dajejo izjav o mandatih, ki jih izvajajo za svoje stranke.

Odvetnik Serajnik upa na nadaljnji pozitiven vpliv sodbe

Odvetnik Franz Serajnik iz Avstrije, ki s skupino odvetnikov pred slovenskimi sodišči prav tako zastopa več oškodovancev, upa, da bo sodba Višjega sodišča v Mariboru pozitivno vplivala “na odločnost sodišč” za reševanje teh zadev. “Gre za prvo pravnomočno sodbo proti Verbundu!” je v pisnem odgovoru podčrtal za STA.

Serajnik, ki je večkrat opozoril na dolgotrajnost postopkov pred slovenskimi sodišči, zdaj upa, da bodo ta vsaj do poletja končno zaključila postopke in izdala sodbe. “Ni nam vselej jasno, zakaj sodišča do take mere popuščajo Verbundu, ki do skrajnosti izčrpava vse možnosti zavlačevanja,” je dogajanje še komentiral Serajnik.

Je pa Republika Slovenija, ki je bila prav tako v sodnem sporu s Verbundom zaradi poplav v letu 2012, po več letih tajnih pogajanj s Verbundom dosegla mirno rešitev spora. Verbund je tako državi v začetku lanskega leta nakazal 14,9 milijona evrov, ki jih bo Slovenija namenila za protipoplavne ukrepe.

“Čeprav Republika Slovenija neposrednih pristojnosti iz naslova zastopanja zasebnih oškodovancev nima, je njihove interese iz konkretnega poplavnega dogodka zavarovala tudi v okviru reševanja svojega spora. Glavni cilj pogajanj za rešitev spora s Verbundom je bila namreč ureditev spornega razmerja na način, ki bo na dolgi rok zagotavljal večjo protipoplavno zaščito prebivalstva in gospodarstva na poplavnem območju in preprečil ponovitev tovrstnih dogodkov,” so za STA ta teden poudarili pri državnem odvetništvu.

Medtem pa vrhovno državno tožilstvo, ki je v postopkih tožbe Rancarskega društva Malečnik proti Verbundu zahtevalo varstvo zakonitosti, ni vložilo drugih zahtev za varstvo zakonitosti zoper sodne odločbe, ki bi obravnavale tovrstne dogodke, so pojasnili za STA.