Odbor DZ zavrnil predlog SDS za razbremenitev pri dohodnini

Po predlogu novele zakona o dohodnini bi se splošna olajšava s sedanjih 5260 evrov leta 2026 zvišala na 8000, leta 2027 na 9000 in leta 2028 na 10.000 evrov. Za prejemnika minimalne plače bi bil neto dohodek leta 2026 višji za 438 evrov in leta 2028 za 758 evrov, za prejemnika povprečne plače 712 in 1232 evrov, za prejemnika dvakratnika povprečne plače pa 904 in 1564 evrov, so izračunali predlagatelji.

Zvišali bi tudi pragove posameznih dohodninskih razredov, in sicer za prvi razred s 16-odstotno stopnjo z 9210 evrov na 10.630 evrov neto letne osnove, za drugi s 26-odstotno stopnjo s 27.089 na 31.240 evrov, za tretji s 33-odstotno stopnjo s 54.178 na 62.480 evrov in za četrti z 39-odstotno stopnjo z 78.016 na 90.000 evrov. Pri tem bi za peti razred stopnjo znižali s 50 na 45 odstotkov.

“Pot, po kateri gre aktualna vlada, je napačna,” je na današnji seji odbora dejala Suzana Lep Šimenko (SDS) ter izpostavila razveljavitev sprememb pri dohodnini, ki jih je sprejela prejšnja vlada, in zvišanje deleža obremenitve plač z zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Poudarila je, da bi z njihovimi spremembami pridobili vsi, proporcionalno največ tisti z najnižjimi plačami.

V SDS so ocenili, da bi uveljavitev predloga v letu 2026 pomenila 340 milijonov evrov manj dohodnine, da pa bi se višji dohodek ljudi deloma prelil v večjo potrošnjo in s tem večji priliv davka na dodano vrednost (DDV). Sprememba bi pomenila ugodnejše pogoje za zaposlovanje in konkurenčnost gospodarstva, so poudarili.

Vlada je predlogu nasprotovala. Na podlagi simulacij po modelu Mednarodnega denarnega sklada je ocenila, da bi v letu 2026 pomenil 650 milijonov evrov izpada pri dohodnini, v letu 2027 840 milijonov in v letu 2028 1,04 milijarde evrov. Takšen izpad prihodkov glede na trenutno javnofinančno izhodišče, rast izdatkov za staranje prebivalstva in nujnost zagotavljanja stabilnih virov financiranja javnih storitev ni vzdržen brez hkratnih ukrepov na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič.

Ciljev zagotavljanja predvidljivih javnofinančnih prihodkov in ustvarjanja pogojev za rast gospodarstva ni mogoče zasledovati z ukrepi pri eni vrsti davka, ampak s širšimi ukrepi davčne politike, je dodala.

Spremembe, kot jih predlaga SDS, bi pomenile dodatno tveganje za vsaj kratkoročno poslabšanje stanja javnih financ, je opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Menil je, da lahko odgovorna, predvidljiva in dolgoročno stabilna fiskalna politika zagotovi dobro poslovno okolje ter da je pomembno, da Slovenija ne zapravi zaupanja finančnih trgov, ki ga trenutno uživa.

Davčni strokovnjak, nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je povedal, da je zvišanje splošne olajšave eden od najlažjih načinov za razbremenitev stroškov dela. Bi bilo pa treba učinek na proračunske prilive nevtralizirati z zvišanjem stopnje DDV. Predvideno zmanjšanje proračunskih dohodkov bi se dalo po njegovem mnenju ublažiti tudi z večjim nadzorom proračunskih odhodkov.

Predlagane spremembe so podprli tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, saj bi, kot je povedala Janja Virant iz zbornice, pomenile manjšo dohodninsko obveznost in s tem višje prihodke tudi za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov ter pridelovalce hrane.

Predlog SDS so podprli v NSi. “Trenutna davčna obremenitev je neutemeljeno visoka,” je menil Jernej Vrtovec (NSi) in dodal, da smo ob dodatnih davčnih obremenitvah priče upočasnitvi rasti davčnih prilivov in ohlajanju gospodarske aktivnosti. Dodatni proračunski odhodki se ne odražajo v boljših storitvah države za ljudi, zvišanju plač v javnem sektorju ni sledila njegova večja produktivnost, je bil kritičen. Zavrnil je očitek, da gre za populističen predlog, saj da koalicija pa uvaja obvezno božičnico. To bi ljudje že imeli, če ne bi ta vlada razveljavila dohodninskih sprememb prejšnje vlade, je poudaril.

Andreja Živic (Svoboda) je bila kritična, da v predlogu SDS ni finančnih virov za spremembe. “Če SDS res verjame, da bo večja potrošnja nadomestila skoraj milijardni izpad, naj pokaže izračune,” je pozvala. Menila je, da bi proračunski izpad pomenil manj za šolstvo, zdravstvo, invalidnine za otroke s posebnimi potrebami, manj bi bilo tudi prihodka za občine. Menila je, da morajo biti davčne reforme postopne, utemeljene in povezane s socialno politiko. Navedla je tudi podatke, da se zvišanje neto dohodka v potrošnjo prelije le pri nižje plačanih, medtem ko da tisti z visokimi plačami dodaten denar namenijo za varčevanje in investicije.

Milan Jakopovič (Levica) je poudaril, da bi od predlaganih sprememb največ imeli tisti z najvišji plačami, medtem ko bi tisti z nižjimi plačami dobili le drobtinice, kar da kaže tudi na odnos do tega kadra. Menil je, da bi bilo treba obrniti breme pri plačevanju prispevkov, saj delodajalci plačujejo precej nižji odstotek kot zaposleni.