Od nižjih davkov, ugodnejše hrane, energentov in najemnin, boljših pogojev za samozaposlene do višjih pokojnin: to so spremembe, ki jih ne bo, če interventni zakon pade

1 hour ago 15

Nižji DDV na osnovna živila, ugodnejša obdavčitev najemnin, 100-odstotna pokojnina ob nadaljnjem delu, spremembe za normirance in socialna kapica. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije posega v številne dele vsakdanjega življenja. Ker so sindikati že zbrali več kot 40.000 podpisov za referendum, je vse bolj aktualno vprašanje: kaj konkretno ostane po starem, če zakon na referendumu ne dobi podpore?

Državni zbor je ZIURS sprejel 11. maja 2026, vendar zakon zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati. Sindikati so 23. septembra sporočili, da so zbrali 40.960 overjenih podpisov, s čimer so presegli zakonski prag za zahtevo za referendum. Podpise zbirajo do 5. oktobra. OZS

Če bo referendum razpisan in bo zakon na njem zavrnjen, ljudje ne bodo izgubili pravic, ki jih že imajo. Preprosto ne bodo začele veljati nove rešitve iz ZIURS, sedanja ureditev pa bo ostala v veljavi.

sindikati in njihova kampanja, interventni zakon - splet

Kruh, mleko, meso in zelenjava brez nove 5-odstotne stopnje DDV

Eden najbolj neposredno občutnih ukrepov je predvidena 5-odstotna stopnja DDV za vrsto osnovnih živil. Med njimi so po besedilu zakona kruh, moka, testenine, mleko, jogurt, določeni siri, maslo, jajca, več vrst mesa, sveže sadje in zelenjava, olje ter sladkor.

Če zakon ne začne veljati, tudi nove 5-odstotne stopnje ne bo. OZS To sicer še ne pomeni, da bi se ob uveljavitvi zakona cene v trgovinah avtomatično znižale za razliko v davčni stopnji. Končne cene oblikujejo trgovci, DDV pa je le eden od njihovih sestavnih delov.

Brez možnosti začasnega nižjega DDV na energente

ZIURS vladi daje tudi možnost, da za največ devet mesecev zniža DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Znižanje ne bi bilo samodejno, ampak bi ga morala vlada posebej aktivirati. Če zakon pade, te možnosti iz ZIURS ne bo. OZS

Najemnine bi ostale obdavčene po sedanji ureditvi

Pomembne spremembe zakon prinaša lastnikom stanovanj. Splošno stopnjo dohodnine od oddajanja premoženja v najem bi ZIURS znižal s 25 na 15 odstotkov. Za določene dolgoročne najeme pa predvideva celo 5-odstotno stopnjo, med drugim ob izpolnjenih pogojih za najem mladim do 30. leta oziroma gospodinjstvom z mladoletnimi otroki.

Če ZIURS ne začne veljati, teh davčnih sprememb ne bo. OZS

Delati in hkrati prejemati 100 odstotkov pokojnine? Tudi ta možnost bi odpadla

Posebej pomembna novost je tako imenovani dvojni status upokojencev. Po ZIURS bi lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, ob nadaljevanju dela oziroma dejavnosti pod določenimi pogoji prejemala celotno starostno pokojnino. Če zakon pade, nova ureditev ne začne veljati in ostanejo sedanja pravila. OZS

Prispevek za dolgotrajno oskrbo upokojencev bi ostal

ZIURS določa tudi, da se od pokojnin prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bi več obračunaval in plačeval. Dokler zakon ne velja, se prispevek obračunava po sedanji zakonodaji. Če bo ZIURS dokončno zavrnjen, njegova ukinitev na tej podlagi ne bo izvedena. OZS

Normiranci brez novih meja

Zakon precej posega tudi v ureditev normiranih samostojnih podjetnikov. Za polne samozaposlene predvideva nove meje, povezane s prihodki do 150.000 evrov, za osebe, ki niso polno zavarovane na podlagi samozaposlitve, pa do 70.000 evrov, skupaj z dodatnimi pogoji in spremenjenim priznavanjem normiranih odhodkov. Posebna pravila zakon uvaja tudi za kmetijska gospodinjstva. Če zakon pade, tudi teh sprememb ne bo. OZS

Socialne kapice pri 7.500 evrih ne bo

ZIURS uvaja še dolgo razpravljano socialno kapico. Najvišja mesečna osnova, od katere bi se obračunavali socialni prispevki, bi bila omejena na 7.500 evrov. Pri višjih plačah se prispevki po novi ureditvi nad to mejo ne bi več povečevali. Če zakon ne začne veljati, omejitve ne bo in prispevki se bodo še naprej obračunavali po sedanjem sistemu. OZS

Gre tudi za eno najbolj spornih (iz vidika sindikatov) določb zakona. Zagovorniki jo predstavljajo kot ukrep za privabljanje in ohranjanje visoko usposobljenih zaposlenih, sindikati pa opozarjajo predvsem na manjše prihodke socialnih blagajn in večjo korist za najvišje plačane. Sindikat vzgoje Slovenija

Manj ugodna ureditev bi ostala tudi za del samozaposlenih in kmetov

ZIURS predvideva nižjo prispevno osnovo za samozaposlene in kmete z zelo nizkimi prihodki. Če njihov letni prihodek ne presega letne minimalne plače, zakon pod določenimi pogoji omogoča nižjo zavarovalno osnovo in še dodatno začasno znižanje. Brez ZIURS tudi ta razbremenitev ne začne veljati. OZS

Spremembe pri dodatnem delu zdravnikov prav tako odpadejo

Zakon posega tudi v javno zdravstvo. Zdravstveni delavec, zaposlen za polni delovni čas v javnem zavodu, bi lahko ob soglasju delodajalca dodatno delal pri drugem izvajalcu največ osem ur tedensko oziroma v povprečju osem ur v šestmesečnem obdobju.

Zakon predvideva tudi dodatne možnosti sklepanja podjemnih pogodb in podaljšuje nekatere roke pri verifikaciji prostorov in opreme. Če ZIURS pade, te spremembe ne začnejo veljati. OZS

Airbnb in Booking: brez dodatnega časa za prilagoditev

ZIURS posega tudi v nova pravila kratkotrajnega oddajanja stanovanj. Med drugim zamika uporabo dela nove ureditve do konca leta 2026, prestavlja rok za dopolnitev registra nastanitvenih obratov na 30. junij 2027 ter posega v veljavnost nekaterih že pridobljenih soglasij. Za leto 2027 predvideva tudi izjemo glede časovnih omejitev kratkotrajnega oddajanja.

Če zakon pade, teh odlogov in izjem ne bo. OZS

Zakaj potem sindikati zahtevajo referendum?

Sindikati razvojnemu zakonu nasprotujejo predvsem zaradi posegov v sisteme socialne varnosti, zdravstvo in financiranje javnih blagajn. Po njihovem mnenju so koristi nekaterih ukrepov nesorazmerno usmerjene k samozaposlenim ter najbolje plačanim zaposlenim. Sicer jih to ne bi smelo motiti, saj prav te vzdržujejo gospodarski zagon. To je stališče sindikalnih organizacij, ne ugotovljeno dejstvo o učinkih zakona. Sindikat vzgoje Slovenija

Fiskalni svet: leta 2027 okoli 1,2 milijarde evrov neposrednega učinka

Fiskalni svet obenem ocenjuje, da bi zakon verjetno spodbudil gospodarsko aktivnost. Ti pozitivni povratni učinki bi po njegovih modelih kratkoročno nadomestili približno četrtino neposrednega poslabšanja javnih financ, po desetih letih pa približno polovico. Pri tem opozarja, da so ocene zaradi podatkovnih omejitev in uporabljenih predpostavk precej negotove. fs-rs.si

Če zakon pade, se torej ne zgodi nič čez noč. Se pa marsikaj ne zgodi

To je verjetno najpomembnejša razlika. Zavrnitev ZIURS ne pomeni, da bi država naslednji dan uvedla nove davke ali ljudem odvzela že obstoječe pravice. Pomeni pa, da celoten paket predvidenih sprememb ne začne veljati. Med njimi so 5-odstotni DDV na izbrana osnovna živila, možnost nižjega DDV na energente, nižji davek na najemnine, nova ureditev dela ob prejemanju pokojnine, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo upokojencev, spremembe sistema normirancev, socialna kapica, nekatere razbremenitve samozaposlenih in kmetov ter spremembe na področju zdravstva in kratkotrajnega oddajanja. OZS

Spor okoli ZIURS je zato v osnovi tehtanje med dvema stvarma: obsegom razbremenitev za posameznike in gospodarstvo na eni strani ter njihovim vplivom na prihodke javnih blagajn na drugi. In prav o tem bo, če bo referendum razpisan, na koncu odločalo volilno telo.

P.N.

Read Entire Article