Od keramičnih ploščic do mednarodnega koncerna – tričetrt stoletja ‘keramike’

2 hours ago 13

ARTICLE AD

Letos mineva 75 let odkar so na Izlakah začeli proizvajati keramične izdelke iz lokalne gline – temelj, na katerem je zraslo podjetje ETI. Danes je to globalno prepoznavna skupina, specializirana za elektrotehnične komponente.

Keramika kot izhodišče

Prvi industrijski obrati na področju Izlak sta bila opekarna in pa tovarna barv, ki je glino iz nahajališča uporabljala za izdelavo talilnih loncev. Leta 1950 pa začne s pomočjo peščice zaposlenih pod taktirko direktorja Jožeta Tomažiča rasti nova tovarna keramike. V začetku so zaposleni le očistili prostore nekdanje tovarne barv in okolico, ter kar sami zgradili keramične peči.

Prvi zaposleni samo čistili, potem pa iz 24 na sto delavcev

V prvih letih je proizvodnja obsegala predvsem keramične ploščice, šamotno opeko in okrasno keramiko. Preboj se je zgodil v drugi polovici 50. let, po tem, ko je leta 1954 posel prevzel Franc Kojnik, in začel s proizvodnjo elementov za elektro industrijo. Na ljubljanskem sejmu leta 1955 so se prvič predstavili kot podjetje, ki deluje v elektrokeramični industriji, in sicer s keramično uvodnico – Bergmanovo pipico. V istem letu so z nakupom rabljenih strojev začeli proizvajati tudi prve varovalke za domači trg. Že v naslednjem letu je število zaposlenih iz 24 poskočilo na 100, jeseni 1957 pa so začeli proizvajati po 10.000 varovalk na mesec. Tovarne se je v teh časih prijelo ljudsko ime keramika, pod katerim mnogi domačini podjetje poznajo še danes.

Delavci s prostovoljnim delom izdelali opremo

Leta 1958 so tovarno preimenovali v Podjetje keramike in elektroporcelana Izlake, s čimer so potrdili novo usmeritev; nove proizvodne prostore v obsegu 2800 kvadratnih metrov so začeli graditi 7. junija 1960. Zasluga za novo tovarno gre prostovoljnim delavcem, ki so sami izdelali tudi večino opreme. Z dvema novima pečema se je tako letna proizvodnja podvojila, dobiček pa je v naslednjih letih napajal tudi nove naložbe. Leta 1968 so linijo nadgradili s tunelsko pečjo, tračno sušilnico in novimi proizvodnimi prostori. Izlaška keramika je tako postala vodilna na svojem področju na območju nekdanje Jugoslavije.

Začetki avtomatizirane proizvodnje v izlaškem podjetju segajo v 70. leta; prve poljske avtomate slabše kakovosti so kmalu zamenjali nemški, leta 1974 pa prvi lastni avtomat, ki so ga naredili kar v domači orodjarni. Sedemdeseta leta so zaznamovale gospodarske krize, plačilna nedoslednost in posledično slabi odnosi z zaposlenimi. Kljub temu so leta 1976 na trg lansirali nove varovalke D0 ter začeli proizvodnjo hitrih talilnih vložkov za zaščito polprevodniških elementov.

Inovacije vseskozi gonilo razvoja

Leta 1977 je vajeti podjetja prevzel Stane Gošte, čigar cilj je bil izboljšanje skrhanih odnosov in spodbujanje ustvarjalnega dela. V tem obdobju so začeli sklepati prve kooperativne pogodbe z bolj razvito zahodno Evropo, kar je podjetju ETI omogočilo dostop do tujih trgov.

V 80. letih se je ETI, takrat Tovarna elektrotehničnih izdelkov Elektroelement, že močno naslanjal na inovacije. Leta 1981 so kupili prvi (industrijski) računalnik (ter nekaj osebnih računalnikov) in začeli digitalizirati proizvodnjo. Osemdeseta in devetdeseta leta, čas hitrega vzpona računalništva, so v podjetju zaznamovali številni patenti in priznanja za inovacije s področja varovalk in instalacijskih odklopnikov ter keramike. Z njimi so zaposleni pomagali podjetju prihraniti pri proizvodnih stroških ter tako podprli nadaljnjo rast. Zaradi potrebe po enotnejšem upravljanju so leta 1989 tudi razpustili temeljne enote združenega dela (TOZD-e) in podjetje vpisali v poslovni register pod enotnim imenom Tovarna elektrotehničnih elementov Elektroelement Izlake.

Današnje ime družbi pripada od leta 1992: ETI Elektroelement. Pomemben mejnik je bila tudi prenova in avtomatizacija proizvodne linije leta 2019, kar je še dodatno utrdilo konkurenčnost podjetja. V letu 1995 je na čelo podjetja stopil Jožef Smrkolj, ki je prej deloval kot pomočnik direktorja. Od njegove upokojitve 2007 in še danes je na čelu koncerna Tomaž Berginc.

Lastniške spremembe in širitev

Leta 2017 je s poenotenjem lastništva večinski delež podjetja prevzela avstrijska investicijska skupina Andlinger & Company. S tem so si v ETI-ju zagotovili stabilno lastniško strukturo in dodatne možnosti za širitev na tuje trge. Kljub izzivom, kot sta bila podražitev surovin in izguba ruskega trga zaradi vojne v Ukrajini, so s krepitvijo prodaje na drugih evropskih trgih, predvsem na Poljskem, ohranili stabilno rast.

Globalna prisotnost, lokalna moč

Skupina ETI ima danes proizvodne enote v 12 državah srednje in vzhodne Evrope ter zaposluje okoli 1600 ljudi. Njihove izdelke najdemo v več kot 75 državah po svetu, največja proizvodna enota pa ostaja prav na Izlakah. V umetno inteligenco so pošteno zakorakali lani, ko so začeli z njeno implementacijo v proizvodne procese.

Podjetje ETI, nekdanja keramika, je vedno bilo močno povezano z lokalno skupnostjo. V šestdesetih so organizirali keramiško gasilsko društvo, ob zaprtju Rudnika Zagorje pa so ustanovili hčerinsko invalidsko podjetje ETI GUM (zdaj ETI PRO-PLAST). V desetletjih delovanja so si zaposleni vseskozi prizadevali za kolektivno blaginjo – imeli so celo samooskrbno delavsko menzo, kjer so redili prašiče za prehranske potrebe delavcev. Korenine podjetja segajo še dlje – na mestu današnje tovarne je že v začetku 19. stoletja stala žaga.

Tomaž Berginc: To ni več proizvodnja, to je laboratorij!

ETI: Roboti na pohodu tudi v industriji

The post Od keramičnih ploščic do mednarodnega koncerna – tričetrt stoletja ‘keramike’ appeared first on ZON.

Read Entire Article