Obujali so zgodbe slovenskih izseljencev

Goriški muzej je v torek na gradu Kromberk pripravil večer, posvečen slovenskemu izseljenstvu. Gre za tematiko, ki je zaznamovala številne evropske narode, tudi Slovence, saj imajo mnoge družine še danes sorodnike v oddaljenih deželah. O življenju slovenskih izseljencev, njihovih usodah in ohranjanju narodne identitete sta spregovorila mag. Darinka Kozinc, ki je pogovor tudi vodila, in Janez Rogelj, nekdanji glavni tajnik Slovenske izseljenske matice.

Zbrane na dobro obiskanem večeru sta uvodoma nagovorila Katerina Furlan v imenu Goriškega muzeja in dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice. Osrednji gost Janez Rogelj je v dolgih letih delovanja pri Matici spletel številne vezi s slovenskimi rojaki po svetu ter zbral dragocena pričevanja o njihovem življenju, delu in ustvarjanju. Predstavil je tudi dve knjigi z naslovom Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi (prvi in drugi del), ki skozi osebne in družinske zgodbe ter bogato fotografsko gradivo osvetljujeta življenjske poti in usode slovenskih izseljencev. Posebno pozornost namenjata njihovim prizadevanjem za ohranjanje slovenske identitete v evropskih in prekomorskih državah.

Pogovor med Darinko Kozinc in Janezom Rogljem je segel na različna področja izseljenstva, predvsem pa na stike, ki jih je Slovenija z rojaki po svetu vzpostavljala že v času Jugoslavije in jih razvijala tudi po osamosvojitvi. Sogovornika sta se posvetila slovenskim skupnostim v Združenih državah Amerike, na Švedskem, v Kanadi, Argentini, Braziliji in Avstraliji. Rogelj je opozoril, da se slovenski jezik v nekaterih skupnostih postopoma izgublja, potomci izseljencev pa se vse bolj vključujejo v večinsko družbo. Drugod se slovenščina in slovenski običaji še vedno ohranjajo in celo krepijo.

Posebno poglavje sta sogovornika namenila aleksandrinkam, značilnemu pojavu slovenskega izseljenstva, ki je zaznamoval predvsem življenje žensk na Primorskem. Na njihovo usodo danes spominjata tudi spominski plošči v Aleksandriji in Kairu, ki pričata o prisotnosti tisočev slovenskih žensk v Egiptu. Množično izseljevanje žensk z Goriškega, ki so se v Egiptu zaposlovale kot dojilje, varuške in služkinje, se je začelo v drugi polovici 19. stoletja. K temu sta prispevala gradnja Sueškega prekopa in njegovo odprtje leta 1869, ko se je v Egiptu povečala prisotnost evropskih podjetnikov in njihovih družin.

Darinka Kozinc je aleksandrinkam posvetila tudi pesem, ki jo je uglasbil glasbenik Miran Rustja. Skladba je v torek na gradu Kromberk doživela prvo izvedbo, zapel pa jo je ljubljanski Oktet Virilis. Dogajanje je dopolnila fotografska razstava na temo izseljenstva, ki jo je pripravil slovenski fotograf Oskar Molek, živeč in delujoč v Buenos Airesu. Razstava je na ogled v prostorih gradu.