Obrazi našega kraja: Marija Mohorko – zgodba Pravljičnega gozda Rdeča kapica, ki že desetletja navdušuje generacije

Marija Mohorko je skupaj z družino pred več kot tremi desetletji začela ustvarjati nekaj posebnega – prostor, kjer se narava, glasba in pravljice prepletajo v nepozabno doživetje. Pravljični gozd Rdeča kapica v Mohorkovi grabi je nastal iz ljubezni do narave, ustvarjalnosti in želje, da bi obiskovalcem ponudili pobeg iz vsakdana v svet otroške domišljije. Danes je to priljubljena točka za družine, vrtce, šole in vse, ki si želijo stopiti v pravljični svet. Marija Mohorko je za nas spregovorila o začetkih, letih ustvarjanja ter zgodbi, ki jo z družino še vedno pišejo skozi Pravljični gozd Rdeča kapica.

Kako je nastala ideja za Pravljični gozd Rdeča kapica?

Ideja je nastala leta 1990, ko smo z družino živeli v tujini (Nemčija). Ob prostem času smo s takrat še malim sinom Tomažem obiskovali zabaviščne parke, pravljične gozdove in vse, kar je bilo povezano z naravo. Z možem sva ugotavljala, koliko lepih kotičkov je v Sloveniji, kjer bi ta ideja lahko zaživela. Po daljšem iskanju sva se odločila, da kupiva parcele okrog naše počitniške hišice.

Koliko dela je vloženega v takšen projekt? Kako je sploh potekalo ustvarjanje takšnega prostora? Ali sta večino elementov res naredila sama z možem?

Na večini parcel je bilo smetišče. Začela sva s čiščenjem. Kot glasbena pedagoga sva po vrnitvi v Slovenijo leta 1999 odprla takrat prvo zasebno glasbeno šolo na Ptuju in pričela predvsem z dokumentarnim urejanjem za nastanek pravljičnega gozda.

Koliko dela je bilo vloženega? Vložena je bila vsaka minuta prostega časa, vsak vikend, vsak praznik, tudi dopustu smo se odrekli. Pričeli smo s čiščenjem divjega odlagališča smeti, v kraju poznanega kot “Bačkovci” (Baci) in imenovanega tudi kot konjsko pokopališče.

Videli smo samo cilj, ne glede na obseg del in stroškov ter se nismo zavedali, kaj vse nas še čaka.

Na zemljišču dveh hektarjev so pričele nastajati prve potke, hiška za hiško in kamnit oder, namenjen za potrebe koncertov naše glasbene šole. Gradili smo vse iz naravnih materialov. Ideje so bile vse izvirne in naše. Pri delu nama je vneto pomagal tudi odraščajoči sin, ki se je soočal tudi z novim okoljem in vključitvijo v slovensko šolo.

Kako sta izbirala, katere pravljične elemente bosta vključila?

Razmišljala sva tudi o vsebini pravljičnega gozda. Veliko poudarka sva dala na vsebino svetovno znanih Grimmovih pravljic: Sneguljčica in sedem palčkov, Volk in sedem kozličkov, Mizica, pogrni se, Trnuljčica, Rdeča kapica, Trije prašički, Janko in Metka ter druge.

Želela sva vključiti tudi dela slovenskih avtorjev, kjer sva se osredotočila na scene iz filma Kekec (Kosobrinovo domovanje, Pehtin dom, Bedančeva koča). Našli smo prostor tudi za Martina Krpana. V vsaki hiški je najznačilnejša scena pravljice z delno gibajočimi se pravljičnimi liki in zvočno opremo.

Kot glasbeniki pa smo v naš projekt želeli vključiti tudi slovenske ljudske in otroške pesmice, katere ob vodenih ogledih z otroki pojemo še danes (Zajček dolgoušček, Čuk se je oženil, Ježek teka teka …).

Kako bi opisali občutek, ko človek prvič stopi v Pravljični gozd? Kaj vse obiskovalci na poti skozi Pravljični gozd odkrijejo – katere prizore, like ali presenečenja jih čakajo vmes?

Z možem sva želela, da obiskovalec, ko stopi v pravljični gozd, enostavno pade v drug svet, da obuje otroške čevlje in odklopi vsakdan. Ob poteh so naravne cvetlične zasaditve, otroške igre, ki zaposlijo celo družino, ter veliko drugih zabavnih vsebin, ki popestrijo sprehod. Po enem kilometru sprehoda obiskovalci zaključijo pot ob živalih (osliček, ovčke, kozice, ptički), katere lahko tudi hranijo. Hrano lahko kupijo pri blagajni ob vstopu v pravljični gozd. Otrokom so na voljo igrala, avtomobilčki, badminton, pobarvanke, podloge za ležanje, mala otroška knjižnica ter druge igre.

Kako se Pravljični gozd spreminja skozi leto in z njim dogodki?

Pravljični gozd “Rdeča kapica” je odprt sezonsko, in sicer od 1. 4. do 31. 10. vsako soboto, nedeljo in ob praznikih, od 10. do 19. ure. V letnem času prirejamo najrazličnejše tematske dogodke, kot so vodeni sprehodi z volkcem Srečkom (naša maskota) ali Rdečo kapico, otroške delavnice, napihljiva igrala, poslikave obraza …

Že tradicionalno pa ob prvomajskih praznikih organiziramo “Dneve živih pravljic”, kjer v hiškah v naravnem okolju zamenjamo pravljične like z živimi pravljičnimi liki in odigramo pravljico. Za otroke in tudi odrasle je to enkratno doživetje.

Veliko dogodkov se odvije tudi v mesecu decembru, ko se cel pravljični gozd odene v tisočere lučke, božične motive, božično okrašene pravljične hiške, z velikim adventnim vencem, velikimi statičnimi in živimi božičnimi jaslicami.

Božični dogodki:

Adventni čas (odprto vse adventne nedelje od 16. do 19. ure).
“Božičkovanje” je po prednaročilu in v več terminih (iskanje Božičkove hiške, obdaritev).
Žive božične jaslice: 26.–30. december od 16. do 19. ure.

Ogled božično okrašenega pravljičnega gozda, živih božičnih jaslic s sveto družino, igrano božično zgodbo in živalmi, hranjenje živali, topli napitki in spominki …

Ste tudi glasbena družina. Kako vas povezuje glasba? Je dejansko vsa družina vključena tudi v projekt Rdeča kapica? Kako sodelujete?

Ker smo v družini vsi glasbeniki (tudi sin je profesor glasbe), so naši dogodki popestreni tudi z glasbo. Ob obiskih organiziranih skupin, kot so društva upokojencev, planinska in pohodniška društva, jim volkec Srečko in Teta Pehta tudi kakšno zapojeta in zaigrata. Množično pa nas obiskujejo tudi skupine osnovnih šol in vrtcev, kjer je velik poudarek tudi na petju otroških pesmic.

V naš življenjski projekt je vključena vsa družina in je naš način življenja. Zelo sva vesela in ponosna, da je v tem našel veselje tudi sin Tomaž. Kot “volkec Srečko”, vešč dela z otroki, komunikacije in organizacije, prinaša mladostno idejno svežino v našo dolino.

Kaj bi želeli, da otroci odnesejo iz obiska Pravljičnega gozda? Pa ne le otroci.

Ob obisku pravljičnega gozda bi želeli, da bi tako otroci kot odrasli začutili naše veselje in predanost tematskemu urejanju, da bi vsaj za nekaj trenutkov izpregli vsakdan in bili preprosto otroci.

The post Obrazi našega kraja: Marija Mohorko – zgodba Pravljičnega gozda Rdeča kapica, ki že desetletja navdušuje generacije appeared first on Lokalec.si.