Obrazi našega kraja: Maja Ravnik, onkologinja, ki spremlja bolnike skozi najtežje trenutke

Maja Ravnik, dr. med., specialistka internistične onkologije na Oddelku za onkologijo, vsakodnevno spremlja bolnike na eni najtežjih življenjskih poti. V pogovoru razkriva, zakaj jo je medicina tako močno pritegnila, kako ohranja upanje v najzahtevnejših trenutkih ter kaj so jo o življenju naučili ljudje, ki se soočajo z diagnozo raka. Spregovorila je tudi o napredku onkologije, pomenu iskrenega pogovora in o tem, kje sama najde mir po zahtevnem delu.

Kdaj ste vedeli, da bo medicina vaše življenjsko poslanstvo?

Pravzaprav je odgovor na to vprašanje težek, saj sem v medicino zavila kar po “naravni poti”. Naravoslovje me je zanimalo od vsega začetka, nad biologijo sem bila navdušena. Da je to to, pa sem ugotovila med študijem, ki me je prevzel. Če bi me danes vprašali, kaj bi šla študirat, bi se odločila za medicino.

Zakaj ste se odločili prav za področje onkologije, ki je čustveno zelo zahtevno?

Med študijem sem iskala smer, ki bi bila nekako najbolj celostna. Sem imela kar veliko možnosti, vendar sem na koncu izbrala onkologijo, ki mi je ponujala vse. Je naporno, pa vendar daje tisto nekaj. Hkrati z zgodbami teh ljudi rastem tudi sama.

Kaj vas bolniki naučijo o življenju?

Predvsem to, da si sam sebi najpomembnejši, da si moraš vzeti čas zase in kdaj reči ne. To zna biti zelo težko. Pomembno je, da se zavedamo, da zdravja ne moremo kupiti.

Kako bolnikom vlivate upanje tudi v najtežjih trenutkih?

Želim si pogovora, kot bi ga želela sama. Iskrenega, pa vendar upanje zbujajočega. Vedno rečem, da je človek narejen, da hodi vzravnano, s pogledom naprej. Ko pademo, si moramo dopustiti, da počasi znova vstanemo. To ni hiter proces.

Kateri primer iz vaše kariere vam je še posebej ostal v spominu?

Veliko je takih primerov, ki jih še vedno nosim s seboj. Prav posebej ne morem nobenega izpostaviti. Vsak me je po svoje ganil in nadgradil, če lahko tako opišem.

Onkologija zelo hitro napreduje. Katere novosti v zdravljenju raka vas najbolj navdušujejo?

Onkologija se resnično izrazito razvija. Vedno pogosteje govorimo tudi o ozdravitvah oblik raka, ki prej niso imele te možnosti. Ne morem izpostaviti ene same novosti, saj je povezanost novosti v diagnostiki, poznavanju samih znotrajceličnih mehanizmov, novih terapevtskih možnosti etc. pripeljala do tega, da lahko bolnikom zagotavljamo uspešno zdravljenje z daljšim preživetjem in ob tem dobro kvaliteto življenja.

Ali obstaja kakšen mit o onkologiji ali zdravljenju raka, ki bi ga radi ovrgli?

Kljub vsemu napredku v medicini in onkologiji je še vedno zakoreninjeno v družbi, da je rak = smrt. Ta tabu je zelo slaba popotnica za vsakega posameznika, ki zboli. Samo ozrimo se okoli sebe, pa bomo videli, koliko bolnikov z rakom je aktivnih in uspešnih članov naše družbe. Smo premaknili marsikaj v zadnjem času, začeli smo se pogovarjati, pa vendar imamo še veliko za postoriti na tem področju.

Če bi lahko bolnikom in njihovim svojcem predali eno sporočilo, kakšno bi bilo?

Bodimo iskreni do sebe in do drugih. Pogovarjajmo se! Bodimo si v oporo.

Če ne bi postali zdravnica, kateri poklic bi vas še lahko osrečeval?

Na ta način nisem nikoli razmišljala. Vsekakor bi izbrala nekaj, kar bi vključevalo ljudi in pogovor z njimi, morda medicinska sestra, psiholog …

Kako poskrbite zase in se odklopite od stresnega dela?

Bežim od signala, v mir gora, gozda, morja. V veličastni Naravi se vedno napolnim in najdem svoj mir.

Ko se ozrete nazaj na svojo dosedanjo pot, na kaj ste najbolj ponosni – kot zdravnica in kot človek?

Uf, na veliko stvari. Kot zdravnica sem najbolj srečna, ko srečam nekdanje bolnike kje v mestu. Ne morem brez ponosa gledati na novo stavbo, ki je dokaz našega požrtvovalnega in dobrega dela ekipe, ki sem jo smela voditi od nastanka Oddelka za onkologijo. Na to, da je uspelo prinesti novo stroko v ta del Slovenije in jo utrditi, saj tako lahko sedaj nudimo bolnikom te regije visoko strokovno zdravljenje bližje domu. Bilo je veliko odpovedovanja, za kar pa mi ni žal. Sicer sem osebno zelo ponosna na svoje otroke in njihove izvirne ideje, ob katerih ostajam mlada.

Če bi lahko svoji mlajši različici na začetku medicinske poti dali en nasvet, kateri bi to bil?

Z iskrenostjo in potrpežljivostjo se doseže cilj, četudi je potrebno preskočiti veliko krtin.

The post Obrazi našega kraja: Maja Ravnik, onkologinja, ki spremlja bolnike skozi najtežje trenutke appeared first on Lokalec.si.