Obrazi našega kraja: Bojana Mori, srce prostovoljstva in humanosti v Vuzenici

V vsakem kraju so ljudje, ki s svojim delom, predanostjo in srčnostjo povezujejo skupnost ter pomagajo ustvarjati boljši jutri. Mednje zagotovo sodi Bojana Mori, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica, ki že vrsto let aktivno deluje na področju prostovoljstva, humanitarnega dela in dela z mladimi. Kot učiteljica in mentorica mladih prostovoljcev svoje poslanstvo vidi v širjenju vrednot solidarnosti, spoštovanja in pomoči sočloveku.

Že vrsto let ste aktivni v Rdečem križu in delate z mladimi. Kaj vas je spodbudilo, da ste se podali na to pot?

Na pot prostovoljstva me je spodbudila predvsem želja pomagati ljudem in prispevati k bolj povezani, srčni skupnosti. Kot učiteljica vsak dan spoznavam, kako pomembno je mladim privzgajati vrednote spoštovanja, odgovornosti in skrbi za druge. Postopoma sem začutila, da želim te vrednote udejanjati tudi širše, v okolju, kjer živim in delujem.

Prostovoljstvo me je pritegnilo, ker verjamem, da lahko že z majhnimi dejanji naredimo velike spremembe. Prijazna beseda, pripravljenost prisluhniti, pomoč človeku v stiski ali čas, ki ga namenimo drugemu, imajo lahko neprecenljivo vrednost. Posebno me navdihujejo ljudje, ki sem jih srečala na tej poti – prostovoljci, starejši, mladi in vsi, ki s svojo dobroto dokazujejo, da človeška bližina še vedno veliko pomeni. Delo z mladimi prostovoljci pa mi daje posebno zadovoljstvo, saj lahko svoje izkušnje in vrednote predajam naprej ter pomagam vzgajati generacije, ki bodo znale videti človeka v sočloveku. Prostovoljstvo je zame postalo več kot dejavnost – postalo je način, kako soustvarjati skupnost, v kateri se ljudje čutijo sprejete, opažene in povezane.

Poleg tega, da ste učiteljica, ste tudi predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica in mentorica mladih prostovoljcev. Kako uspešno usklajujete vse te vloge?

Kot predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa in mentorica mladih prostovoljcev uspešno usklajujem prostovoljske dejavnosti, načrtujem in organiziram različne humanitarne akcije ter skrbim za učinkovito sodelovanje med prostovoljci, šolo in lokalno skupnostjo. S svojim delom spodbujam vrednote solidarnosti, humanosti in medgeneracijskega sodelovanja ter mladim omogočam razvoj odgovornosti, empatije in aktivnega državljanstva. Ob tem uspešno usklajujem svoje pedagoško delo z vodenjem prostovoljskih aktivnosti ter zagotavljam kakovostno izvedbo zastavljenih nalog in projektov.

Letos Rdeči križ Slovenije praznuje 160 let delovanja. Kako pomemben jubilej je to za vas in vašo organizacijo?

Ob 160-letnici delovanja Rdečega križa Slovenije je tudi za našo Krajevno organizacijo Rdečega križa ta jubilej pomemben mejnik. Predstavlja priložnost, da se ozremo na dolgo tradicijo humanitarnosti, solidarnosti in prostovoljstva ter se zahvalimo vsem prostovoljcem, donatorjem in podpornikom, ki so s svojim delom soustvarjali zgodbo naše organizacije. Krajevna prireditev, ki smo jo organizirali skupaj z Občino Vuzenica, ni le praznovanje pomembne obletnice, temveč tudi izraz spoštovanja do vseh, ki so skozi leta nesebično pomagali ljudem v stiski ter darovali kri. Hkrati je priložnost, da predstavimo svoje delo širši javnosti, okrepimo povezanost med člani in krajani ter navdušimo mlajše generacije za
prostovoljstvo in humanitarno delovanje. Jubilej nas opominja, da vrednote Rdečega križa – humanost, nepristranskost, prostovoljnost, enotnost in solidarnost – ostajajo enako pomembne danes, kot so bile pred 160 leti. Za našo krajevno organizacijo pomeni potrditev, da tudi z lokalnim delovanjem pomembno prispevamo h kakovosti življenja v skupnosti ter gradimo okolje, v katerem nihče ne ostane sam, ko potrebuje pomoč.

V vaši krajevni organizaciji je vključenih veliko mladih prostovoljcev. Kako jih navdušite za pomoč drugim? Katere vrednote želite skozi prostovoljstvo prenesti na mlade?

Kot mentorica mladih prostovoljcev lahko na mlade prenašam številne vrednote, ki oblikujejo odgovorne, sočutne in aktivne člane družbe. Najpomembnejše med njimi so:

Humanost – opaziti človeka v stiski in mu pomagati.
Solidarnost – zavedanje, da smo med seboj povezani in da skupaj zmoremo več.
Empatija – sposobnost razumeti občutke in potrebe drugih.
Odgovornost – zanesljivo opravljanje dogovorjenih nalog in prevzemanje vodgovornosti za svoja dejanja.
Prostovoljnost – pomoč iz lastne odločitve, brez pričakovanja materialne nagrade.
Spoštovanje – sprejemanje različnosti ter dostojanstven odnos do vsakega posameznika.
Sodelovanje in timsko delo – uspešno delo v skupini, medsebojna pomoč in zaupanje.
Nesebičnost – pripravljenost nameniti svoj čas in energijo za dobrobit drugih.
Aktivno državljanstvo – sodelovanje pri izboljševanju življenja v lokalni skupnosti.
Medgeneracijsko povezovanje – gradnja odnosov med mladimi in starejšimi ter učenje drug od drugega.
Srčnost in dobrodelnost – pripravljenost deliti dobroto in pomagati brez predsodkov.
Vztrajnost – zavedanje, da lahko tudi majhna dejanja sčasoma prinesejo velike spremembe.

Kaj opažate, da mladi s prostovoljskim delom največ pridobijo?

Mladi s prostovoljskim delom pridobijo veliko več kot le izkušnjo pomoči drugim. Razvijajo
osebnostne lastnosti, socialne veščine in občutek pripadnosti skupnosti. Najpomembnejše
pridobitve so:

Občutek, da lahko naredijo nekaj dobrega in s svojim delom prispevajo k boljšemu življenju drugih.
Empatijo in razumevanje ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami.

Odgovornost in zanesljivost, saj se učijo prevzemati naloge in jih vestno opraviti.
Samozavest, ker spoznajo, da zmorejo pomagati in biti koristni.
Komunikacijske spretnosti ter sposobnost sodelovanja z vrstniki in odraslimi.
Organizacijske sposobnosti, načrtovanje in reševanje različnih izzivov.
Občutek pripadnosti skupini in lokalni skupnosti.
Spoštovanje različnosti in večjo strpnost do drugih.
Delovne navade in izkušnje, ki jim koristijo pri nadaljnjem šolanju in zaposlitvi.
Vrednote, kot so humanost, solidarnost, nesebičnost in medsebojna pomoč.

Mladi s svojim delom spoznajo, da lahko že z majhnim dejanjem nekomu polepšajo dan ali olajšajo stisko. To jim daje občutek smisla, krepi samozaupanje in jih spodbuja, da postanejo odgovorni, srčni in aktivni člani družbe.

Vaši prostovoljci obiskujejo starejše, pripravljajo voščilnice, nastopajo v domovih in sodelujejo v številnih akcijah. Kaj te aktivnosti pomenijo ljudem, ki jih obiščejo?

Obiski mladih prostovoljcev pri starejših v domovih prinašajo toplino, veselje in občutek, da niso pozabljeni. Pogovor, nasmeh, stisk roke ali skupno preživeti trenutki lahko starejšim veliko pomenijo, saj jim dajejo občutek bližine in povezanosti z mlajšimi generacijami. Takšna srečanja zmanjšujejo občutek osamljenosti, krepijo medgeneracijsko povezanost ter omogočajo, da si mladi in starejši med seboj izmenjajo življenjske izkušnje, modrost in energijo mladosti. Starejši ob teh obiskih začutijo spoštovanje in hvaležnost, mladi pa spoznavajo vrednost življenjskih zgodb, potrpežljivosti in preprostih človeških odnosov. Za starejše je obisk mladih prostovoljcev pogosto dragocen opomnik, da so še vedno pomemben del skupnosti in da njihove zgodbe, izkušnje in spomini štejejo.

Se vam je v vseh letih dela zgodila kakšna zgodba, ki se vas je še posebej dotaknila?

Med številnimi srečanji s starejšimi se me je še posebej dotaknil obisk, ko smo z mladimi prostovoljci prišli v dom starejših. Med nami je bila gospa, ki je bila sprva zelo tiha in zadržana. Zdelo se je, kot da opazuje dogajanje od daleč. Ko pa je ena od mladih prostovoljk sedla k njej, jo prijazno nagovorila in jo povprašala o njenem življenju, se je njen obraz spremenil. Začela je pripovedovati o svoji mladosti, družini in časih, ki jih je preživela.

Kako malo je bilo potrebno, da se je počutila opaženo in pomembno. Ni potrebovala velikih dejanj – potrebovala je nekoga, ki ji je prisluhnil. Mladi so tisti dan spoznali, da pomoč ni vedno v velikih dejanjih, ampak pogosto v času, ki ga namenimo drugemu človeku, v prijazni besedi in iskrenem zanimanju. Ta obisk me je ponovno spomnil, zakaj je prostovoljstvo tako dragoceno. Povezuje ljudi, ruši osamljenost in nam pokaže, da lahko z majhnim dejanjem nekomu polepšamo dan.

Kakšen je po vašem mnenju danes odnos mladih do prostovoljstva? Se je v zadnjih letih kaj spremenil? Kako pomembno podporo pri vašem delu predstavljajo starši, šola in lokalna skupnost?

Za uspešno delo z mladimi prostovoljci je zelo pomembna podpora staršev, šole in lokalne skupnosti. Starši so prvi, ki mlade spodbujajo, jim pomagajo razumeti pomen prostovoljstva ter jim z zaupanjem omogočajo, da svoj čas namenijo pomoči drugim. Njihova podpora je dragocena, saj mladi skozi njihovo ravnanje spoznavajo vrednote odgovornosti, solidarnosti in spoštovanja. Šola ima pomembno vlogo pri razvijanju občutka za sočloveka in ustvarjanju priložnosti, kjer lahko mladi svoje znanje, energijo in ideje uporabijo za dobro skupnosti. S povezovanjem
vzgoje, izobraževanja in prostovoljstva pomaga oblikovati mlade, ki razumejo pomen
aktivnega državljanstva.

Tudi lokalna skupnost je nepogrešljiv partner, saj ustvarja prostor, kjer se prostovoljstvo lahko razvija. S podporo, sodelovanjem in zaupanjem mladim sporoča, da je njihovo delo pomembno in opaženo. Le s skupnimi močmi staršev, šole, prostovoljskih organizacij in lokalnega okolja lahko mladim ponudimo priložnost, da rastejo skozi izkušnje pomoči drugim. Tako ne gradimo le prostovoljcev danes, temveč tudi odgovorne, srčne in povezane člane skupnosti za prihodnost.

Kaj bi sporočili ljudem, ki razmišljajo, da bi postali prostovoljci, pa še zbirajo pogum?

Vsem, ki razmišljate, da bi postali prostovoljci, bi sporočila: ne čakajte na popoln trenutek in ne dvomite, ali lahko naredite dovolj. Za prostovoljstvo ne potrebujete posebnih sposobnosti ali veliko prostega časa – potrebujete predvsem odprto srce, pripravljenost pomagati in nekaj dobre volje.

Vsak človek lahko prispeva nekaj dragocenega. Včasih je to prijazna beseda, pogovor, pomoč pri majhnem opravilu ali preprosto čas, ki ga namenimo nekomu, ki potrebuje bližino. Prav majhna dejanja pogosto pustijo največji pečat.

Prostovoljstvo ni samo dajanje drugim, ampak tudi osebno bogatenje. Ob njem spoznavamo nove ljudi, pridobivamo izkušnje, odkrivamo lastne sposobnosti in občutimo, kako lepo je biti del nečesa dobrega. Če vas je kdaj prešinila misel, da bi pomagali, ji prisluhnite. Morda prav vaš nasmeh, vaša beseda ali vaša prisotnost nekomu pomeni več, kot si predstavljate. Prvi korak je najtežji, potem pa prostovoljstvo postane nekaj, kar bogati tako tistega, ki pomoč prejme, kot tistega, ki jo podarja.

Kakšne želje in načrte imate za prihodnost Krajevne organizacije Rdečega križa Vuzenica?

Naša želja za prihodnost je, da bi Krajevna organizacija Rdečega križa še naprej ostala prostor humanosti, povezanosti in medsebojne pomoči. Želimo si, da bi se k našemu poslanstvu še naprej pridruževali novi prostovoljci, še posebej mladi, ki bodo s svojo energijo, idejami in srčnostjo nadaljevali pot solidarnosti. Želimo si ohranjati dobre odnose s krajani, šolo, starši, lokalnimi društvi in vsemi, ki prepoznavajo pomen prostovoljstva. Skupaj želimo graditi skupnost, v kateri se ljudje opazijo, si prisluhnejo in si pomagajo.

Naša prihodnost temelji na zaupanju, sodelovanju in vrednotah, ki jih že 160 let nosi Rdeči križ – humanosti, solidarnosti in spoštovanju vsakega človeka. Želimo si, da bi tudi v prihodnje znali priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ohranjati medgeneracijsko povezanost ter mladim predajati zavedanje, da je dobrota vedno vrednota, ki povezuje ljudi. Naj bo naša krajevna organizacija tudi v prihodnje srce skupnosti – kraj, kjer se rojevajo dejanja pomoči, prijateljstva in upanja.

The post Obrazi našega kraja: Bojana Mori, srce prostovoljstva in humanosti v Vuzenici appeared first on Lokalec.si.