Obnova rek, sobivanje z medvedi in vključevanje mladih: kakšna bo prihodnost slovenske narave?

To so bila osrednja vprašanja letošnjega Dneva narave, ki je junija potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju in zbral predstavnike ministrstev, zavarovanih območij, nevladnih organizacij, projektov in akademske sfere.

Dogodek je bil namenjen iskanju skupnih rešitev za učinkovitejše ohranjanje narave in pripravi prihodnjih ukrepov, med drugim tudi za izvajanje evropske Uredbe o obnovi narave.

Kaj deluje v dobro narave in kje ostajajo izzivi?

Udeleženci okrogle mize so med dosežki izpostavili:

• izboljšave pri upravljanju velikih zveri,
• primere uspešne obnove narave na terenu,
• uporabo kohezijskih in programa LIFE sredstev za naravovarstvene projekte.

Hkrati pa so opozorili, da bodo za doseganje evropskih ciljev potrebni boljše sodelovanje med različnimi sektorji, več vključevanja lokalnih skupnosti in učinkovitejše izvajanje ukrepov.

Tri velike teme: obnova narave, sobivanje z zvermi in sodelovanje javnosti

Delavniški del dogodka se je osredotočil na tri ključna področja.

Obnova narave in Natura 2000

Razprave so se dotaknile:

• obnove rečne povezljivosti,
• stanja urbanih ekosistemov,
• vpliva kmetijstva na obnovo narave,
• izzivov upravljanja območij Natura 2000.

Evropska unija je lani sprejela Uredbo o obnovi narave, ki od držav članic zahteva obnovo degradiranih ekosistemov, od rek in mokrišč do gozdov in travišč.

Slovenija zato pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo določil, katere ukrepe bo država izvajala v prihodnjih letih.

Sobivanje človeka in narave

Drug sklop je bil posvečen odnosu med ljudmi in prostoživečimi živalmi.

Volkovi in medvedi v Sloveniji: res zgodba o uspehu?

Udeleženci so razpravljali o:

• upravljanju velikih zveri,
• sobivanju z lokalnimi skupnostmi,
• zmanjševanju konfliktov med človekom in naravo.

Vprašanje sobivanja z medvedi, volkovi in drugimi velikimi zvermi ostaja eno najbolj občutljivih naravovarstvenih vprašanj v Sloveniji.

stock.adobe.com

Kako v varstvo narave vključiti več ljudi?

Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju javnosti, predvsem mladih.

Udeleženci so razpravljali o tem, kako ljudi bolje vključiti v obstoječe postopke odločanja in kako povečati zanimanje za varstvo narave.

Strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročno uspešno ohranjanje narave ni mogoče brez sodelovanja prebivalcev, lokalnih skupnosti in različnih interesnih skupin.

Narava kot skupni projekt

Letošnji Dan narave ni prinesel novih zakonov ali konkretnih odločitev, je pa pokazal, da se pred Slovenijo odpirajo številna vprašanja: kako obnoviti reke in mokrišča, kako upravljati območja Natura 2000, kako zmanjšati konflikte z velikimi zvermi in kako v varstvo narave vključiti več ljudi.

Odgovori na ta vprašanja bodo pomembno vplivali tudi na Nacionalni načrt za obnovo narave, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor in bo določal, kako bo Slovenija izvajala evropske cilje obnove narave do leta 2030.

stock.adobe.com

Uredba o obnovi narave

Evropska uredba od držav članic zahteva, da do leta 2030 začnejo obnavljati degradirane ekosisteme, med drugim:

• reke in mokrišča,
• travišča,
• gozdove,
• opraševalcem pomembne habitate,
• mestne zelene površine.

Slovenija mora zdaj pripraviti nacionalni načrt, ki bo določil konkretne cilje in ukrepe za obnovo narave v prihodnjih letih.

The post Obnova rek, sobivanje z medvedi in vključevanje mladih: kakšna bo prihodnost slovenske narave? appeared first on Eko Dežela.