Obnova mokrišč kot naložba v podnebno varnost: projekti v Sloveniji

2 days ago 23

Ohranjanje in obnova mokrišč v Sloveniji potekata vse bolj sistematično in sta vse tesneje povezana z izvajanjem podnebnih, naravovarstvenih in vodnogospodarskih politik.

Ključni okvir predstavlja izvajanje Ramsarske konvencije, vključevanje mokrišč v omrežje Natura 2000 ter sodelovanje v programih UNESCO Človek in biosfera. Pomemben dokument v pripravi je tudi Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo podlaga za izvajanje Uredbe EU o obnovi narave. Ta zahteva, da države članice obnovijo ekosisteme, ki so v slabem stanju, pri čemer imajo mokrišča prednostno vlogo zaradi svojih podnebnih in vodnih funkcij.

Financiranje obnove mokrišč v Sloveniji poteka predvsem iz državnega proračuna in evropskih virov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj ter Norveški in EGP finančni mehanizmi. V pretekli finančni perspektivi je bilo skozi kohezijsko politiko namenjenih približno 13 milijonov evrov, s katerimi je bilo obnovljenih ali izboljšanih 460 hektarjev vodnih habitatov. V prihodnjih letih je načrtovana obnova dodatnih približno 850 hektarjev, za kar je predvidenih več kot 17 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi projekti so programi za obnovo poplavnih ravnic in mrtvic v biosfernem območju Mura–Drava–Donava, izboljšanje habitatov dvoživk, obnova Cerkniškega jezera ter projekti, usmerjeni v trajnostno upravljanje morskih in obalnih mokrišč.

Posebna pozornost je namenjena tudi preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter prilagajanju mokrišč na podnebne spremembe.

Obnova mokrišč se vse bolj prepoznava kot dolgoročna naložba v varnost pred poplavami in sušami, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter doseganje podnebnih ciljev. Namesto tehničnih se v ospredje postavljajo na naravi temelječe rešitve, ki krepijo odpornost okolja in hkrati zagotavljajo koristi za ljudi.


Več:

The post Obnova mokrišč kot naložba v podnebno varnost: projekti v Sloveniji appeared first on Eko Dežela.

Read Entire Article