Obljubljajo 20.000 stanovanj do 2035 – pa si jih lahko privoščimo?

4 hours ago 4

ARTICLE AD BOX

Slovenija je pred največjim valom gradnje javnih najemnih stanovanj. Obljube so velike – 2.000 stanovanj na leto do leta 2035. Ampak ali so realne? Vse je odvisno od nekaj ključnih dejavnikov, brez katerih bo ta načrt ostal zgolj na papirju.

Kaj pravzaprav pomeni ta številka?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je trenutno v različnih fazah gradnje 1.934 stanovanj, skupna vrednost teh projektov presega 400 milijonov evrov. A pozor – denar je zagotovljen le za 500 stanovanj. To pomeni, da bo za uresničitev obljubljenega ritma gradnje treba najti stabilen finančni vir in dodatne akterje, ki bodo pripravljeni vlagati v projekte. (Dnevnik)

SSRS že gradi 46 stanovanj na Jesenicah, 82 na Lukovici in 80 v Lendavi, a to je le začetek. Ključni so večji projekti: v Ljubljani, Mariboru in Kranju naj bi skupaj zgradili okoli 1.100 stanovanj – če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prva gradbena dela stekla že letos. Ampak … kaj pa preostalih 900?

Brez občin ne bo šlo

Tukaj pridemo do prvega pogoja: aktivna vloga občin. “Če občine ne bodo bolj aktivno izvajale stanovanjske politike oziroma same gradile, ciljev vlade ne bo mogoče doseči,” je dejal direktor SSRS Črtomir Remec. (Žurnal24)

Kaj to pomeni? Občine morajo zagotoviti zemljišča, ne zgolj čakati na republiški sklad, da od njih odkupuje parcele. Poleg tega bi morali lokalni stanovanjski skladi začeti graditi sami – ne le preprodajati zemljišč državi. Je to realno? Težko reči. Trenutno občine nimajo ne dovolj sredstev ne kadrovskih zmogljivosti za množično gradnjo.

Kdo bo to plačal?

Drugi ključni dejavnik: denar. Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravlja dva nova zakona, ki bosta določila financiranje stanovanjskih projektov.

Zakon o financiranju javne stanovanjske gradnje predvideva 100 milijonov evrov na leto do leta 2035.
Novela stanovanjskega zakona bo omogočila postopen dvig najemnin – bolj realistične cene naj bi pripomogle k boljšemu financiranju novih projektov.

Povedano drugače: država računa na to, da bodo gradnjo (vsaj delno) plačali kar najemniki. Seveda, s hkratnim dvigom subvencij za socialno šibkejše. “Višja ko bo najemnina, več bomo lahko gradili,” pravi Remec. Ali to res deluje? Na Dunaju, ki ga pogosto navajamo kot zgled, menda da. (Dnevnik)

Alternativne rešitve – in koliko so realne?

Obljube o 2.000 stanovanjih na leto temeljijo tudi na predpostavki, da bodo v igro vstopili novi akterji:

DSU (Družba za svetovanje in upravljanje), ki upravlja zemljišča nekdanje slabe banke – ocenjujejo, da bi lahko začeli graditi več kot 2.000 stanovanj v naslednjih letih.
Stanovanjske zadruge, ki so v nekaterih evropskih državah ključen del rešitve stanovanjske problematike.
Zasebni investitorji, ki bi jih država z zakonodajnimi ukrepi lahko dodatno spodbudila k sodelovanju.

Težava? Nobena od teh rešitev trenutno še ni vzpostavljena v polnem obsegu. DSU še vedno preučuje pravne in finančne podlage, stanovanjske zadruge so pri nas bolj eksperiment kot pravilo, zasebniki pa bodo gradili le, če se jim bo to izplačalo.

Kaj smo se naučili?

2.000 stanovanj na leto? Lahko, ampak samo če:

občine zagotovijo zemljišča in začnejo same graditi,
država zagotovi stabilno financiranje,
najemnine se postopoma prilagodijo realnim stroškom,
v igro vstopijo DSU, zadruge in zasebniki.

Če bo eden od teh pogojev izostal, bo cilj 20.000 novih stanovanj do 2035 ostal le ambiciozna številka na papirju. Remec priznava: “Tudi če jih bo 15.000, bo to velik uspeh.” Čeprav je realnost stanovanjske politike pogosto daleč od optimističnih napovedi, tokrat prvič obstaja vsaj okvir, kako se stvari lotiti sistematično.

Ali bo to dovolj? Odvisno od tega, koliko od obljubljenega bo res izvedeno.

Pripravil: N. Z.

Vir: