Obletnica s koncertom in prvim srečanjem pritrkovalcev

Vsaka vas ima svoj glas. Glas največjega števerjanskega zvona letos odmeva že sto let, njegov bron in kembelj pa izhajata iz predhodnih števerjanskih zvonov iz 19. stoletja. Sto let praznuje 4. maja, na god sv. Florijana, tudi števerjanska cerkev, ki je bila sicer zgrajena in blagoslovljena že leta 1925, posvečena pa leto kasneje ob prisotnosti goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja. Ob posebni obletnici bo števerjanski župnijski svet v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom F.B. Sedej priredil večdnevno praznovanje.

V nedeljo, 3. maja, ob 11.15 bo slovesna maša, sledilo bo poimenovanje velike dvorane sosednjega župnijskega doma F.B. Sedej po msgr. Oskarju Simčiču. Zapela bosta tudi otroški in mali otroški pevski zbor F.B. Sedej. V petek, 8. maja, ob 20. uri bo na vrsti slavnostni koncert števerjanskega mešanega pevskega zbora F.B. Sedej pod vodstvom dirigenta Patricka Quaggiata. V prvem delu večera bodo prisotni lahko prisluhnili izboru sakralne glasbene literature od renesanse do današnjih dni. Vdrugem delu pa bo na vrsti krstna izvedba nove liturgične himne Te Deum za mešani zbor, solista, tolkala in orgle, ki jo je za praznično priložnost sestavil ravno Quaggiato. Umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista pa bo predstavila umetnostnozgodovinski oris cerkve. Naslednjega dne, 9. maja, bo potekal dogodek v znamenju zvonov. V prazničnih dneh bo v zimski kapeli cerkve sv. Florijana na ogled razstava risb, ki so jih pripravili malčki iz vrtca Kekec in učenci osnovne šole Alojza Gradnika.

Ob blagoslovu cerkve prazen zvonik

Temeljni kamen nove števerjanske cerkve je bil postavljen 10. avgusta 1924 po načrtu inženirja Adamija, ki se je zgledoval po oglejski baziliki. Ohranjen je sicer tudi nepodpisan načrt pročelja, ki ga je po vsej verjetnosti izdelal arhitekt Max Fabiani. Cerkev so si zamislili v neoromanskem stilu, s polkrožno apsido in podolgovato glavno ladjo ter dvema stranskima ladjama.

Nova števerjanska cerkev je bila nared leta 1925, takrat je bila tudi blagoslovljena, in sicer 29. novembra. Zvonik je bil takrat še prazen, na njem ni bilo zvonov. Leto kasneje, 4. maja 1926, na praznik sv. Florijana, je goriški nadškof Sedej števerjansko cerkev in glavni oltar slovesno posvetil farnemu zavetniku sv. Florijanu. Novi zvonovi so bili posvečeni 12. decembra istega leta.

Posebna vrednost števerjanske cerkve so prav njeni trije zvonovi. Pritrkovalci Lapo Farolfi, Samuele Mian in Nikolaj Skok pojasnjujejo, da je letos minilo sto let od ulitja velikega zvona.

Največji zvon, ulit leta 1926, je edini ohranjen iz prvotnega kompleta in tehta 1359 kilogramov. Njegov zven v tonu Do# skupaj s srednjim in malim zvonom, ulitima leta 1948, tvori značilen »Pater Noster« motiv (po prvih notah petega Očenaša v latinščini). Posebnost velikega zvona je tudi bron, ki delno izvira iz starejših števerjanskih zvonov iz 19. stoletja, zato njegov glas simbolno povezuje preteklost in sedanjost.

Med prvo svetovno vojno so avstro-ogrski vojaki zvonove sneli in jih odpeljali v Krmin, kjer so ostali shranjeni v tovarni žvepla ob železniški postaji. Avstrijsko vojno ministrstvo je februarja leta 1918 dovolilo prevoz zvonov spet v Števerjan, kjer so čakali na dograditev novega zvonika. Toda bili so poškodovani in treba jih je bilo preliti. Obnova iz leta 1948 je omogočila skladnost med zvoni, saj je isti livar, Giovanni Battista De Poli iz Vidma, ohranil proporce originalnega zvona.

Po vsej verjetnosti so kemblji, ki še danes zvonijo, prav iz leta 1859. Večjega, ki naj bi torej zvonil največkrat skozi 163 let, je Samuele Mian obnovil leta 2022 in s tem preprečil okvaro velikega zvona. Površino današnjega zvona krasijo reliefi svetnikov, med njimi sv. Florijana, ter latinski napisi z molitvenimi prošnjami. Kljub vojnam in izgubam so vaščani ohranili njihovo zvočno podobo, danes pa tradicijo nadaljujejo mladi pritrkovalci, ki skrbijo, da glas zvonov še naprej povezuje skupnost.

Prvo srečanje pritrkovalcev

»Pohvalno je, da mladi nadaljujejo dejavnost pritrkovanja in bodo priredili svoj dogodek,«poudarja Martina Valentincic. V soboto, 9. maja, ob stoletnici cerkve in velikega zvona bo na sporedu prvo srečanje pritrkovalcev v Števerjanu, ki ga bodo priredili mladi vaški pritrkovalci. To bo tudi priložnost za tekmovanje v pritrkovanju, na katerem bodo sodelovale poleg domače tudi skupine zvonarjev iz drugih župnij goriške nadškofije in širšega čezmejnega prostora. Prijave zbirajo na tel. 348-7325162 (Lapo Farolfi).

V soboto se bodo na Trgu Svobode pred cerkvijo sv. Florijana zbrali ob 14. uri. Takrat bosta na vrsti sprejem in vpisovanje ekip. Tekmovanje se bo začelo ob 16.30, nagrajevanje pa bo na sporedu ob 19.30. Sledila bosta večerja in druženje za prijavljene člane ekip

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku