Objava Romane Tomc sprožila burno razpravo o svobodi govora, sovraštvu in romski problematiki

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je na svojem Facebook profilu objavila zapis z naslovom »Ciganka Carmen in zgodba o dolenjskih Romih«, ki je že v nekaj urah povzročil pravi vihar. Nekateri so ji pritrdili, drugi so jo ostro napadli.

Romana Tomc in Carmen: povezava, ki odpira vrata stereotipom

Osrednji motiv njenega zapisa izhaja iz literarne figure Carmen – ciganske ženske iz slavne opere Georgesa Bizeta. Tomc v uvodu nariše romantično sliko “strastne, lepe in posebne ciganke”, ki naj bi nekoč predstavljala nekaj skrivnostnega in vznemirljivega. Nato sledi kontrast: “Danes ciganov iz zgodbe o Carmen ni več. Namesto njih imamo Rome,” zapiše.

To zamenjavo med umetniškim simbolom in realno družbeno skupino nato nadgradi z neposredno primerjavo: Romi naj bi danes predstavljali nevarnost, privilegiranost in vir strahu. V tekstu zapiše tudi: »So čedalje bolj predrzni in nevarni. Ljudje se jih bojijo.«

S tem preide iz kulturne metafore v izredno občutljiv teren – kolektivne označitve celotne etnične skupnosti, kar po oceni več pravnikov in nevladnih organizacij pomeni obliko sovražnega govora, opredeljeno tudi v 297. členu Kazenskega zakonika RS, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva ali nasilja.

Dogodek, ki je sprožil bes – napad na ribniškega župana

Tomc se v objavi sklicuje tudi na dejanski dogodek: fizični napad na ribniškega župana Sama Pogorelca, ki je javno pozval predsednico države in vlado, naj končno ukrepata. “Včeraj se je to zgodilo meni, danes ali jutri se lahko to zgodi vam,” je zapisal župan.

Poslanka dogodek uporabi kot izhodišče za širšo kritiko romske skupnosti, kar vzbuja vprašanje: ali je sprejemljivo, da dejanje nekaj posameznikov uporabimo za moralno obsodbo celotne etnične skupine?

Prav v tem je bistvo razprave, ki je sledila objavi. Mnogi opozarjajo, da posploševanje na podlagi posameznega primera utrjuje stereotipe in ustvarja razmere, v katerih je sovražnost lažje normalizirana.

Opozicija kot nemočen opazovalec?

V nadaljevanju zapisa Tomc ostro kritizira koalicijske stranke – Gibanje Svoboda, Socialne demokrate in Levico – ker naj bi večkrat zavrnile predloge zakonov, ki bi po njenem mnenju lahko pripomogli k reševanju romske problematike. Navaja imena poslancev iz regije, ki so glasovali proti, in jim neposredno očita ignoriranje volje ljudi.

Pravi: »To si razlagate lahko tudi tako – vaše skrbi so vrgli v smeti.«

Hkrati poudarja nemoč opozicije, ki lahko le opozarja, a nima možnosti odločanja. V tem smislu Tomc postavlja vprašanje odgovornosti in prikazuje sliko vlade kot neodzivne na “klic ljudi po varnosti”.

Sporni izrazi in nevarna retorika

Besedilo je polno izrazov, ki v sodobnem diskurzu veljajo za nesprejemljive: “ciganka”, “cigani”, “oni”, “ranljivi, a zaščiteni”. V oči bodejo tudi stavki, kot je: »Medtem ko nas, navadne državljane, policija kaznuje, se t.i. pripadniki ranljivih skupin vozijo brez dovoljenj, kradejo, grozijo otrokom… in niso kaznovani.«

Takšne trditve niso podprte z uradnimi statističnimi podatki, ampak izhajajo iz posplošenih opažanj. Problem nastopi, ko se te izjave podajajo iz ust javne osebnosti – evropske poslanke – in to v času, ko so medetnični odnosi že napeti. Opozorila, da si “ljudje želijo sami vzeti pravico v svoje roke”, dodatno zaostrujejo atmosfero.

Kritike in odzivi

Na objavo so se že odzvale številne organizacije za človekove pravice in pravni strokovnjaki. Opozarjajo, da svoboda govora ne pomeni pravice do spodbujanja nestrpnosti. V demokraciji ima vsak pravico do mnenja, vendar ta pravica ni absolutna. Še posebej ne, ko govorimo o ogrožanju družbene kohezije.

Nevladne organizacije opozarjajo, da takšno pisanje poglablja stigmo nad romsko skupnostjo, krepi nezaupanje in lahko pripelje do fizičnih obračunov, ki jih kasneje nihče več ne obvladuje.

Foto. Romsko naselje Vir: Facebook

Kako govorimo, oblikuje svet, v katerem živimo

Objava Romane Tomc je znova odprla staro vprašanje: kako v Sloveniji govorimo o Romih, kako o varnosti in kako o odgovornosti države? Lahko razumemo stiske ljudi na terenu – toda te stiske morajo dobiti odgovore v obliki premišljenih politik, ne čustvenih izlivov, ki postavljajo celotne skupnosti v vlogo grešnega kozla.

Pot do rešitve je vedno dolga in težka. A v vsaki demokraciji mora temeljiti na dejstvih, spoštovanju človekovega dostojanstva in enakosti pred zakonom. In to ne velja le za Rome. Temveč za vse.

Komentarji razkrivajo napetosti

Spodaj so navedeni nekateri dobesedni izseki iz komentarjev, ki so se pojavili pod objavo poslanke Tomc.

• »Zakaj se Romom dovoljuje, da skačejo izven zakonov in zbujajo nelagodje? Mi naj pa živimo v strahu?«
• »V Sloveniji imamo delavni ljudje najmanj pravic. Vse tuje je boljše in vse jim dovolijo – pod krinko človekovih pravic.«
• »Leta 2000, ko je Drnovšek poljubil Jelko, so vsi cigani volili LDS. Dobili so zaščito in proste roke.«
• »Na FB so mi blokirali račun, ker sem objavila pesmico iz otroštva. Diktatura misli je tukaj!«
• »Hudo bo, ko se bomo morali ljudje sami braniti. Spet bomo domobranci, proti rdeči eliti.«
• »Tudi sam sem pošiljal članke v medije, pa so me ignorirali. Očitno sem na črni listi.«
• »Levičarji dobro vedo, da so jim Romi volilna baza. Zato so zaščiteni kot panda v ZOO-ju.«

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Romana Tomc

The post Objava Romane Tomc sprožila burno razpravo o svobodi govora, sovraštvu in romski problematiki first appeared on NaDlani.si.