Občine Spodnjega Podravja v kadrovski krizi: primanjkuje strokovnjakov in operativnih delavcev

Občine v Spodnjem Podravju se, podobno kot številni drugi sektorji v državi, soočajo s kroničnim pomanjkanjem kadra. Tokrat težave niso le v gospodarstvu, zdravstvu ali šolstvu, temveč v samem temelju lokalnega upravljanja – občinskih upravah in režijskih obratih.

Po poročanju Net TV so potrebe največje prav v tej regiji, kjer občine že več mesecev opozarjajo na kritično pomanjkanje strokovnih sodelavcev v pisarnah ter tehničnega kadra na terenu. Zanimanje za zaposlitev v javni upravi je občutno upadlo, število bolniških odsotnosti pa dodatno obremenjuje obstoječe zaposlene.

Masovna upokojevanja in nezanimanje mladih
Eden glavnih razlogov za nastalo situacijo je odhod v pokoj starejših generacij, ki so bile zaposlene že v času nastajanja samostojnih občin v 90-ih letih. Gre za val množičnih upokojitev, ki je bil predvidljiv, a se nanj država in lokalne skupnosti očitno niso pravočasno odzvale.

Poleg tega mladi danes delo v občinskih strukturah pogosto dojemajo kot neprivlačno – predvsem zaradi nizkih plač, omejenih možnosti za napredovanje in občutka, da so delovna mesta v lokalni javni upravi podvržena prekomerni birokraciji, brez pravega vpliva.

Pomanjkanje tako v pisarnah kot na terenu
Posebej zaskrbljujoče je, da se s kadrovskim primanjkljajem ne soočajo le strokovne službe, temveč tudi režijski obrati – torej tisti, ki skrbijo za red in delovanje občinske infrastrukture: vzdrževanje cest, kanalizacije, vodovoda, zelenic, upravljanje objektov in druge ključne storitve.

Pomanjkanje tehničnega osebja lahko v prihodnjih mesecih pomeni neučinkovito izvajanje občinskih nalog, kar bo občutila tudi lokalna skupnost – v obliki zamud pri investicijah, slabšega vzdrževanja infrastrukture in zmanjšane odzivnosti.

Opozarjajo združenja občin: primanjkuje več sto strokovnjakov
Kot opozarjata obe združenji slovenskih občin, je že v začetku leta 2025 primanjkovalo več sto usposobljenih delavcev po slovenskih občinah. Spodnje Podravje je pri tem ena najbolj izpostavljenih regij. Občine ne morejo konkurirati gospodarstvu, kjer so plače višje, razvojne možnosti večje, delovno okolje pa pogosto bolj fleksibilno.

Kaj sledi?
Če se trendi nadaljujejo, lahko v prihodnjih letih pričakujemo še večjo kadrovsko praznino, ki bo neposredno vplivala na učinkovitost lokalne samouprave. Potrebne bodo sistemske rešitve – višje plače, boljša kadrovska politika, večja fleksibilnost pri zaposlovanju in morda razmislek o digitalizaciji in reorganizaciji določenih nalog.

A dokler bodo lokalne skupnosti prepuščene same sebi, brez ustrezne podpore z državne ravni, bo kadrovska podhranjenost ostajala tiha kriza, ki počasi izčrpava že tako omejene občinske sisteme – še posebej v manjših in podeželskih okoljih, kot je Spodnje Podravje.

Spodnje Podravje