Občina Trst uradno prevzela lastništvo nad proseško klavnico

Postopek se je zaključil, Občina Trst je po majski dražbi zdaj še uradno prevzela lastništvo nad proseško klavnico, ki naj bi v prihodnje ponovno služila svojemu namenu. Novico je včeraj sporočil in jo zadovoljno komentiral deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani, ki si je prizadeval za uspešen izid postopka.

Deželni svetnik je izrazil »veliko zadovoljstvo ob prejeti novici o današnjem prenosu lastništva poslopja proseške klavnice na Občino Trst«. »Stečajni upravitelj mi je potrdil, da so postopek zaključili brez zapletov,« je zapisal v sporočilu za medije. Tudi ta formalnost pomeni pomemben korak na poti obnovitve dejavnosti, ki jo mnogi pogrešajo, toliko bolj po zaprtju krminske klavnice, je pristavil Pisani. Spomnil je, da postopek ni bil enostaven, saj so bile vanj vpletene stečajne procedure, dražbe ter odkup in še prenos premoženja na občino.

»Glede na vse to si upam trditi, da smo napredovali zelo hitro in učinkovito. Sedaj je na vrsti še zadnja faza, to je delna obnova lokalov in tehnične opreme, za kar je deželna uprava tudi že namenila sredstva. Pričakujem, da bo tudi to steklo brez težav, saj je objekt še v dobrem stanju, nakar verjamem, da se bo našel tudi upravitelj dejavnosti, ki je nujno potrebna na našem območju,« je zaključil Pisani.

Maja letos je Občina Trst na že peti javni dražbi (na prejšnjih ni bilo interesentov) za proseško klavnico ponudila 220.000 evrov in si jo tako zagotovila. Dražbe so si od leta 2024 sledile po stečaju podjetja MPQ, zadnjega lastnika obrata, ki je z javnim prispevkom v celoti prenovil objekt in ga nato leta 2021 zaprl, ker je ocenil, da za obratovanje ni primernih finančno-ekonomskih pogojev.

Dežela FJK je Občini Trst za odkup in ureditev klavnice namenila 400.000 evrov. Proseška klavnica, ki jo je od začetka leta 1920 vse do 2016 upravljala proseška družina Emili, je za deželno upravo postala zanimiva zlasti po zaprtju klavnice v Krminu, do katerega je prišlo konec lanskega leta. Odtlej morajo rejci svoje živali peljati na zakol v okolico Pordenona, kar predstavlja večji strošek, pa tudi večji stres za same živali.