Občina Trst počastila vstajnike z dne 30. aprila 1945

Tržaških vstajnikov, ki so 30. aprila leta 1945 prijeli za orožje in se skušali upreti nemškim okupatorjem, preden bi v mesto vkorakale partizanske čete, so se ob 80-letnici na pobudo tržaške občine in društva Girgio Verde poklonili v dveh dejanjih: najprej s komemoracijo v dvorani mestnega sveta, nato pa s polaganjem venca v spominskem parku pri Sv. Justu.

V mestnem svetu je ob navzočnosti praporov veteranov policije, finančne policije in Lege Nazionale ter občinskih odbornikov in (maloštevilnih) svetnikov uvodni pozdrav prinesel predsednik Francesco Panteca. Izpostavil je pogum mladih Tržačanov, »ki so žrtvovali vse, da bi pripomogli k osvoboditvi mesta«.

Glavno besedo je imel nato zgodovinar Roberto Spazzali, ki je povzel tedanje dogajanje. Izpostavil je »mrko negibnost tržaškega srednjega sloja«, ki je izgubil ugled, ter »poraženi vodilni razred, ki se je sesedel pod težo lastnih krivd«, saj je bil soodgovoren za vse, kar je privedlo do katastrofe – za vojne in na koncu še za krvavo nemško okupacijo. »Umanjkala je javna morala, ne pa državljanski čut,« je zatrdil Spazzali in med drugim spomnil na vlogo krajevnih verskih oblasti, ki so pod fašizmom najprej skušale zaščititi Slovence, nato pa Jude.

Potreben je bil zasuk v drugo smer, ob izteku vojne je do tega prišlo, pa čeprav le delno, predvsem po zaslugi mladih. Upor, ki je presenetil tako Nemce kot partizane, ni bil zelo uspešen, »brez njega pa ne bi bilo 12. junija 1945 (odhoda partizanov iz Trsta, op. ur.) in niti 5. oktobra 1954 (londonskega memoranduma), je prepričan Spazzali. Izpostavil je vlogo Edoarda Marzarija, Antonia Fonde Savia in poznejšega župana Marcella Spaccinija.

»Protagonistov tistega dne ni več. Dolga desetletja jih je prizadel molk, ki je legel na to dogajanje. Do njih imamo dolg,« je ganjeno sklenil predsednik društva Grigio Verde Diego Guerin.