»Občina Trst lahko k mreži za slovenski jezik pristopi kasneje«

»Občina ni še pristopila. To pa še ne pomeni, da tega ne bo storila.« Tako je na vprašanje, ali res Občina Trst januarja ni pristopila k Mreži za slovenski jezik, tako kot je to storila v preteklosti (od leta 2019), odgovoril generalni direktor tržaške občine Fabio Lorenzut. Dodal je, da je v teku notranja preiskava. Ko bo preverjanja konec, bo občinski odbor določil, ali bo občina pristopila k mreži, ali pa ne.

Mreža za slovenski jezik v javni upravi Furlanije - Julijske krajine je občini do lani nudila finančno podporo v višini 80 tisoč evrov iz zaščitnega zakona 38/2001. S sredstvi je občina zagotovila delovanje dveh slovenskih okenc in imela možnost zaposlovanja osebja ter naročanja zunanjih izvajalcev za poslovanje in za zaledno poslovanje, ki je namenjeno na primer prevajanju besedil in tolmačenju.

Na zamudo je pred tednom dni s svetniškim vprašanjem opozorila slovenska svetnica v traškem občinskem svetu Valentina Repini (Demokratska stranka), za njo pa predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Nives Cossutta. Z zneskom je namreč občina krila tudi stroške za osebje v rajonskih svetih, zlasti dvojezičnih tajnikov in tolmačev, ki jih pogrešajo v nekaterih rajonih, na primer za vzhodni in zahodni Kras ter mestno središče.

Na tržaškega župana Roberta Dipiazzo je svetniško vprašanje naslovil tudi svetnik rajonskega sveta za zahodni Kras Roberto Cattaruzza, da bi dobil pojasnilo, zakaj je občina sklenila s tajniki rajonskega sveta pogodbe za določen čas, kljub temu, da zahteva njihova vloga profesionalnost in izkušenost, ki jo pridobijo le z delom, in zakaj se med eno pogodbo in drugo ustvarjajo daljši premori, ki povzročajo hude zamude v delovanju občinskega organa.

Občina Trst naj bi svoje sodelovanje znotraj mreže potrdila do 31. januarja, kar naj bi omogočilo bolj kontinuirano delovanje in zagotavljanje z zakonom predvidenih pravic slovensko govorečih občanov in izvoljenih predstavnikov. Direktor Lorenzut pa zagotavlja, da lahko to stori tudi kasneje, ko bo preiskave konec. Za katero preiskavo gre, ni želel povedati. Poudaril pa je, da bo prav kmalu zaključena.

Po prihodu nove direktorice Raffaelle Del Punta na čelo družbe za pobiranje občinskih dajatev Esatto se je govorilo o širitvi možnosti uporabe slovenskega jezika. Institucija bi tako stopila v korak z zaščitnim zakonom in slovensko govorečim uporabnikom končno nudila popolno storitev. Družbo nadzoruje Občina Trst, ki bi morala v tem primeru spremeniti člen dogovora, ki ureja dvojezično komuniciranje. Sklep je v rokah občinskega odbora, kar skrbi svetnico Repini in kar morda povzroča zamude pri vključitvi občine v Mrežo za slovenski jezik.

Oktobra je Dežela FJk z odlokom namenila odprtju novega okenca za komuniciranje v slovenskem jeziku 40 tisoč evrov. Sredi decembra pa sta na v občinskem svetu stranki Bratje Italije in Naprej, Italija zahtevali, da se na 67. strani enotnega programskega dokumenta (DUP) v okviru rabe slovenskega jezika pri Esatto črta stavek: »V sklopu izboljšave storitev za občane.« Pristojni odbornik Everest Bertoli je sicer zagotovil, da sprememba ne vpliva na dosledno aplikacijo deželnega odloka.