Občina »ni potrebovala« denarja za slovenski jezik

»Občina Trst na učinkovit način zagotavlja jezikovne pravice, ki jih predvideva zakon, občanom pa ponuja primerne in dostopne storitve ter konstantno preverja njihovo delovanje,« so za Primorski dnevnik povedali na tržaški občini ter na vprašanje, zakaj so zamudili sredstva iz Mreže za slovenski jezik za poslovanje v slovenščini, odgovorili, da občina v letu 2025 ni uporabila sredstev, ker preprosto »jih ni potrebovala«. V slučaju, da bi jih v prihodnje potrebovala, bo koristila vsa možna sredstva, so še zapisali na občini.

Sredstva za poslovanje javnih uprav v slovenskem jeziku so zagotovljena po zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji 38/2001. Za Občino Trst je bilo predvidenih 120 tisoč evrov letno v triletju 2025-2027 za delovanje treh jezikovnih okenc, ker pa občina ni priložila potrebne dokumentacije tekom leta 2025, je ta sredstva zamudila. O tem smo poročali v nedeljskem Primorskem dnevniku, potem ko so iz Centralnega urada za slovenski jezik potrdili, da niso prejeli potrebne dokumentacije za koriščenje predvidenih sredstev, čeprav so občino k temu spodbujali. Kot smo takrat poročali, so bila za triletje 2025-2027 Občini Trst dodeljena dodatna sredstva za odprtje okenca za poslovanje v slovenskem jeziku pri družbi za pobiranje občinskih dajatev Esatto. Tudi do tega po besedah predsednice Esatta Raffaelle Del Punta naj ne bi prišlo. Na Občini Trst pa trdijo, da je tudi to okence na voljo občanom.

»Od marca 2025 je občinsko osebje redno prisotno na sedežu družbe Esatto v okviru slovenskega okenca, ki ga predvideva konvencija med občino in Esattom,« so včeraj zapisali na občini. Sporočili so tudi, da so prejeli le pet pisnih prošenj za prevajanje in pojasnili, da lahko uporabniki, ki želijo spregovoriti v slovenščini v uradih družbe Esatto, zaprosijo za termin. Na Esattu pa so nam včeraj še enkrat potrdili, da okenca dejansko ni, nato, da se bodo dodatno pozanimali, do zaprtja redakcije pa nismo prejeli drugih informacij.Kaj pa pravzaprav Občina Trst zagotavlja slovensko govorečim in slovenski narodni skupnosti v Trstu? Prevajanje in jezikovno podporo v okviru delovanja prvega in drugega okraja tržaške občine ter prevajanje uradnih aktov in dokumentov ter informacijskih materialov, so zapisali na občini. Spomnili so, da je v obeh kraških rajonskih svetih prisotno osebje, ki pozna slovenski jezik, na spletnih straneh obeh rajonov so vse informacije objavljene tudi v slovenskem jeziku, v Mestni hiši pa deluje urad za odnose s slovensko manjšino, so poudarili. Občinska svetnika Demokratske stranke Valentina Repini in Štefan Čok ter neodvisni svetnik v isti svetniški skupini Stefano Ukmar so v prejšnjih dneh, kot znano, s svetniškim vprašanjem opozorili, da je primer neizkoriščenih sredstev za slovenščino v javni upravi del širše problematike pomanjkljivega izvajanja zakona št. 38/2001. Izpostavili so, da raba slovenskega jezika na sejah občinskega sveta in rajonskih svetov pogosto ni zagotovljena, prav tako ne tolmačenje. Težave se pojavljajo tudi pri uveljavljanju dvojezičnosti v obvestilih, v institucionalnem komuniciranju in pri digitalnih storitvah za občane. S koriščenjem sredstev iz Mreže za slovenski jezik, ki med drugim omogoča kritje stroškov za osebje slovenskega jezika in izplačevanje zunanje storitve prevajanja in tolmačenja, bi lahko občina zagotovila veliko več.