Ob svetovnem dnevu voda v ospredju pozivi k ohranitvi ledenikov

Letošnji svetovni dan voda, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu vode in njenega varstva, v ospredje postavlja poziv k ohranjanju ledenikov. Pri ZN opozarjajo na posledice njihovega pospešenega krčenja, ki se odražajo v poplavah, sušah in dvigu morske gladine. Zato ohranitev ledenikov izpostavljajo kot strategijo preživetja za ljudi.

Po opozorilih ZN so ledeniki ključnega pomena za življenje na Zemlji, saj se skoraj dve milijardi ljudi za pitno vodo, kmetijstvo in proizvodnjo energije zanaša na vodo iz ledenikov in taljenja snega, ki napaja reke, jezera in vodonosnike.

Zaradi segrevanja planeta se ledeniki trenutno krčijo hitreje kot kdajkoli prej, posledice pa se odražajo v spremembah vodnega kroga. “Za milijarde ljudi se pretoki staljene vode spreminjajo, kar povzroča poplave, suše, zemeljske plazove in dvig morske gladine. Neštetim skupnostim in ekosistemom pa grozi opustošenje,” so posvarili.

V luči povedanega pri ZN ohranjanje ledenikov izpostavljajo kot “strategijo preživetja za človeštvo in planet”. Ob tem pozivajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k segrevanju planeta, in trajnostnemu upravljanju vode.

Pomembno vlogo ledenikov pri uravnavanju globalnih podnebnih in hidroloških razmer ter zagotavljanju pitne vode pa prepoznavajo tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot so izpostavili na četrtkovem dogodku ob svetovnem dnevu voda, imamo v Sloveniji le nekaj manjših ledenikov. Njihov obstoj pa je povezan predvsem z vodnimi zalogami v povirjih, ki so pozimi dolgo pokrita s snežno odejo in zelo pomembna za ohranjanje pretokov rek in podzemnih voda tudi v obdobjih, ko ni padavin.

S tradicionalnim dogodkom so v četrtek svetovni dan voda obeležili tudi na Agenciji RS za okolje. Ob tem je predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji Mojca Dolinar opozorila na posledice krčenja snežene odeje. “To ima za nas že hude posledice, kar najbolj vidimo v jesenskem času. Snežna odeja je namreč izjemno pomemben naravni zadrževalnik vode. Ker pa se v njej zadrži manj vode, imamo več poplav,” je izpostavila.

Problematiki krčenja in izginjanja ledenikov predvsem v Evropi, kjer se ledeniška območja v visokogorju segrevajo dvakrat hitreje kot preostali del celine, so se v petek posvetili tudi na simpoziju Vodni dnevi 2025, osrednjem letnem srečanju strokovnjakov, ki se na različne načine ukvarjajo z vodami. Kot je na dogodku poudaril Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, slovenski del kriosfere kaže, kako občutljivi smo na podnebne spremembe in kako izrazite so lahko posledice njenega taljenja za slovensko okolje in družbo. “Pri naših preostankih nekdaj pravih ledenikov pod Triglavom in Skuto smo priča zadnjim ledenim zaplatam v velikosti, manjši od hektara,” je ponazoril.

Na pomen ohranjanja ledenikov je v poslanici ob svetovnem dnevu opozorila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. “Geografi pravijo, da smo ena zadnjih generacij, ki lahko opazuje Triglavski in ledenik pod Skuto. Na globalni ravni nista med pomembnejšimi, a simbolike tega sporočila stroke ni mogoče spregledati,” je poudarila.

Spomnila je tudi na bogastvo države z vodnimi viri, a hkrati posvarila, da nismo imuni na negativne vplive podnebnih sprememb. “Nenazadnje smo tragične posledice ekstremnih vremenskih pojavov v zadnjih desetletjih večkrat občutili na lastni koži. Človeštvo se zaradi podnebnih sprememb nahaja na prelomnici, ki bo v veliki meri določala pogoje za preživetje in življenje naših otrok ter zanamcev,” je dodala.