Ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke Onkološki inštitut Ljubljana poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja bolezni

1 hour ago 17

Vsak tretji četrtek v novembru – letos je to 19. november 2026 – obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke, ki je namenjen ozaveščanju o tej bolezni. Ob tej priložnosti Onkološki inštitut Ljubljana opozarja na pomen poznavanja dejavnikov tveganja, prepoznavanja bolezenskih znakov in pravočasne diagnostične obravnave. Rak trebušne slinavke je namreč pogosto odkrit šele v napredovali fazi, ko so možnosti za uspešno zdravljenje omejene.

Rak trebušne slinavke v Sloveniji

V zadnjih 20 letih se preživetje slovenskih bolnikov z rakom na splošno povečuje, vendar je napredek pri nekaterih vrstah raka manj izrazit. Mednje sodi tudi rak trebušne slinavke, pri katerem zaradi pogosto neopaznih začetnih znakov in poznega odkrivanja preživetje ostaja manj ugodno.

Rak trebušne slinavke v povprečju predstavlja približno 3,5 % vseh rakov (nemelanomski kožni rak ni upoštevan). Večinoma se pojavlja pri starejših od 60 let, nekoliko pogosteje pri moških kot pri ženskah.

Podatki Registra raka Republike Slovenije za obdobje 2019–2023 kažejo:

  • Pojavnost: V Sloveniji je povprečno zbolelo 458 ljudi na leto (242 moških in 216 žensk).
  • Umrljivost: Zaradi bolezni je umrlo povprečno 402 oseb na leto (215 moških in 187 žensk).
  • Napovedi: Projekcije Registra raka Republike Slovenije kažejo, da se bo število novih primerov v prihodnje še povečevalo.

Rak trebušne slinavke kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju ostaja bolezen z eno najnižjih stopenj preživetja med raki. K temu pomembno prispeva pozno odkrivanje, saj je bolezen pri večini bolnikov diagnosticirana šele v napredovali fazi.

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni

Med pomembnejše dejavnike tveganja poleg starosti sodijo še:

  • kajenje in debelost,
  • prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami,
  • sladkorna bolezen ter kronično vnetje trebušne slinavke,
  • dedna obremenjenost in izpostavljenost določenim kemikalijam.

Poznavanje dejavnikov tveganja je pomembno za ozaveščanje in prepoznavanje posameznikov z večjo ogroženostjo. Njihova prisotnost še ne pomeni, da bo posameznik zbolel, prav tako pa se rak trebušne slinavke lahko razvije tudi pri ljudeh brez znanih dejavnikov tveganja.

Bolezenski znaki: pozornost velja nameniti tudi manj značilnim simptomom

Za raka trebušne slinavke je značilno, da so začetni simptomi pogosto neznačilni in jih lahko pripišemo drugim, manj resnim zdravstvenim težavam. Prav zato je pomembno spremljanje vztrajajočih sprememb zdravstvenega stanja.

Med opozorilne znake sodijo:

  • dolgotrajnejše bolečine v zgornjem delu trebuha oziroma žlički,
  • nepojasnjeno hujšanje in izguba apetita,
  • slabost in splošno slabo počutje,
  • porumenelost kože in sluznic, temen urin in zelo svetlo blato.

Pri tumorjih v glavi trebušne slinavke se lahko zaradi pritiska na žolčevod pojavi zaporna zlatenica, medtem ko se pri tumorjih v telesu in repu trebušne slinavke bolezen pogosto dlje časa razvija brez izrazitih simptomov. Ob napredovanju bolezni se lahko pojavijo tudi izrazitejše bolečine v hrbtu in druge težave.

»Pri raku trebušne slinavke je čas pomemben dejavnik, saj lahko zgodnejše odkritje bolezni pomembno vpliva na možnosti zdravljenja. Čeprav zgodnje prepoznavanje zaradi pogosto neznačilnih simptomov predstavlja velik izziv, je pomembno, da vztrajajoče ali nepojasnjene zdravstvene težave ustrezno obravnavamo. Za bolnike je ključna celostna in multidisciplinarna obravnava, ki omogoča načrtovanje zdravljenja glede na značilnosti bolezni in zdravstveno stanje posameznika. Ob tem se razvijajo tudi novi, molekularno usmerjeni pristopi zdravljenja, ki temeljijo na boljšem poznavanju bioloških značilnosti tumorjev in predstavljajo pomembno področje nadaljnjih raziskav.«
— prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana

Diagnostični postopki in možnosti zgodnjega odkrivanja

Pot do diagnoze je pogosto zahtevna tudi zaradi lege trebušne slinavke, ki leži globoko v trebušni votlini. Zato je lahko organ, zlasti v določenih okoliščinah, slabše pregledljiv z ultrazvočno preiskavo trebuha. Pri diagnostiki imajo pomembno vlogo slikovne preiskave, predvsem računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in endoskopski ultrazvok.

Možnost za daljše preživetje in v nekaterih primerih tudi ozdravitev imajo predvsem bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju in je možno kirurško zdravljenje. Ob postavitvi diagnoze je stanje običajno naslednje:

  • Približno petino bolnikov je mogoče operativno zdraviti.
  • Pri približno tretjini je bolezen že področno napredovala.
  • Pri polovici bolnikov je bolezen ob diagnozi že razširjena.

K poznejšemu odkrivanju pomembno prispeva tudi dejstvo, da se simptomi pogosto pojavijo šele, ko je bolezen že napredovala.

Zdravljenje in sodobni pristopi

Če je bolnik primeren za operativno zdravljenje, je osnova zdravljenja kirurški poseg, ki mu praviloma sledi dopolnilno kemoterapevtsko zdravljenje. Pri bolnikih z napredovalo oziroma metastatsko boleznijo je osnova zdravljenja sistemska terapija, predvsem kemoterapija, v določenih primerih tudi z dodatkom tarčnega zdravila.

Poleg specifičnega onkološkega zdravljenja je pomembna tudi podporna in simptomatska obravnava, ki lajša težave, izboljšuje kakovost življenja in bolnikom pomaga pri soočanju z boleznijo. Tudi po uspešni operaciji obstaja tveganje za ponovitev bolezni, zato je pomembno redno spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bolnike obravnavajo multidisciplinarno, kar omogoča načrtovanje zdravljenja glede na razširjenost bolezni, splošno zdravstveno stanje bolnika in druge individualne značilnosti.

Pomembno področje razvoja zdravljenja predstavlja tudi boljše poznavanje bioloških in molekularnih značilnosti tumorjev, ki omogoča razvoj bolj usmerjenih terapevtskih pristopov (npr. usmerjenih v specifične signalne poti tumorskih celic). Klinične raziskave imajo pri tem pomembno vlogo pri preverjanju učinkovitosti in varnosti novih načinov zdravljenja, njihova uporaba v klinični praksi pa je odvisna od rezultatov raziskav in ustreznih regulatornih postopkov.

Vir: Onkološki inštitut Ljubljana



The post Ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke Onkološki inštitut Ljubljana poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja bolezni appeared first on ZAupokojence.si.

Read Entire Article