Ob sklenjenem dogovoru na COP29 izrazi zadovoljstva in razočaranja (zbirno)

Po zahtevnih pogajanjih so predstavniki držav na podnebni konferenci v Bakuju soglasno potrdili dogovor, po katerem bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe. EU in ZDA podnebni dogovor pozdravljajo, kritične so države v razvoju in nevladne organizacije.

Po številnih zapletih so delegati na podnebni konferenci ZN v azerbajdžanskem Bakuju (COP29) po več kot 30 urah od uradnega zaključku konference zgodaj davi po lokalnem času potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju.

Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov.

Čeprav dogovor ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so denimo Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.

Po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je treba finančni dogovor spoštovati v celoti. “Pozivam vlade, naj to nujno storijo,” je dejal. Upal je sicer na bolj ambiciozen rezultat, tako glede financ kot blažitve podnebnih sprememb, a dosežene po njegovem zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradijo.

Dogovor so pozdravili številni voditelji, med njimi ZDA, EU in več evropskih držav. Države v razvoju in okoljski aktivisti pa so do dogovora kritični, saj menijo, da ne gre dovolj daleč, obljubljeni znesek pa da je premajhen.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dogovor “zaznamuje novo obdobje podnebnega sodelovanja in financ”. Spodbujal bo naložbe v čisti prehod, zmanjševal emisije in krepil odpornost na podnebne spremembe, je dejala na družbenem omrežju X.

Tudi evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, ki je na konferenci v azerbajdžanski prestolnici zastopal EU, je menil, da bo COP29 ostal v spominu “kot začetek nove dobe podnebnega financiranja”, konferenca pa je zagotovila “ambiciozen in realističen cilj ter povečala bazo prispevkov”.

Ključno je, da je bil na podnebni konferenci dogovor sprejet, svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro, pa je v odzivu na sprejete zaključke povedal slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je EU dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej prispevala pravičen delež podnebnih financ.

“Nov cilj, ki bo z letom 2025 nasledil trenutni cilj, je kar trikratno povečanje dosedanjih sredstev. Na podlagi tega bodo bogate države, med katere spada tudi Slovenija, državam v razvoju vsako leto od 2025 do 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe,” je dogovor povzel minister Kumer.

Poudaril je, da je bil COP29 predvsem finančni COP, kar se vidi tudi iz sprejetih dokumentov. “Vendar pa ne smemo pozabiti blaženja, torej zmanjševanja toplogrednih plinov, povečevanja podnebne odpornosti, trajnosti sistemov. Čeprav ni vse, kar smo si želeli v tekstu glede blaženja, smo na dobri poti do COP30 naslednje leto, kjer bodo države predložile nove nacionalne podnebne cilje,” je še ocenil minister.

Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek pa je dejala, da je na letošnjem COP29 ključna odločitev o novem finančnem cilju zagotavljanja 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju od leta 2025 do 2035. Ob tem se ji zdi pomembno, da pri prejemnicah pomoči daje poudarek na najbolj revnih državah.

Na drugi strani pa so, kot omenjeno, države v razvoju, ki pripadajo globalnemu jugu, in okoljski aktivisti ter nevladne organizacije kritični do zaključnega dokumenta, ki ga je po poročanju tujih tiskovnih agencij na hitro zapečatil gostitelj COP29 Azerbajdžan.

Opozorili so, da obljuba o 300 milijardah dolarjev ne gre dovolj daleč za pomoč tistim, ki so najbolj ranljivi za podnebne spremembe. Okoljevarstvena skupina Friends of Earth je ocenila, da pogajanja “niso uspela rešiti vprašanja podnebnega financiranja”. Kritična je bila med drugim indijska predstavnica na konferenci Chandni Raina. Dejala je, da dogovora ne morejo sprejeti. “Predlagani cilj za nas ne bo rešil ničesar,” je zatrdila.

Tudi Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus je ocenila, da se je podnebna konferenca v Bakuju končala s slabim dogovorom, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav. Kritični so tudi tuji nevladniki, ki menijo, da količina potrjenih finančnih sredstev ne bo zagotovila nujne podpore najbolj ranljivim.

Prav tako je kritična klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Preveliko ukvarjanje s financami ne rešuje neobvladljivosti podnebnih sprememb, prava pot je takojšnje odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, dobivamo pa sprenevedanje glede posledic oz. kulturo neukrepanja, je za STA dejala Kajfež Bogataj.

Po njenih besedah bi morale biti bistvo podnebnih pogajanj odločitve o takojšnjem začetku zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. “Namesto tega se dogovarjamo o financah oziroma o njihovi višini. Tudi če bi dosegli več kot 300 milijard dolarjev, to še ne pomeni rešitve,” je bila jasna.