Ob segrevanju morja na udaru pritrjeni organizmi, ki se nimajo kam umakniti

Temperatura morja ob slovenski obali te dni dosega 30 stopinj Celzija. Martina Orlando Bonaca z Morske biološke postaje opozarja, da je ta del Jadrana najsevernejši, tako se morski organizmi, ki niso odporni na takšne temperature, nimajo kam več umakniti. Zlasti so na udaru školjke, spužve, korale in drugi pritrjeni organizmi, pravi.

Kot se dogaja v zadnjih desetletjih, se Sredozemsko morje zaradi povišanih temperatur sooča s procesom tropikalizacije, pri katerem gre za širjenje toploljubnih vrst proti severu, torej tudi v naše morje, pojasnjuje vodja enote za morsko biodiverziteto na morski biološki postaji nacionalnega inštituta za biologijo Orlando Bonaca.

Pri tem gre večinoma za ribe, ki se lahko umaknejo v hladnejše vode, nekatere so tako že postale redne prebivalke slovenskega dela Jadrana, kot so recimo knez, vijoličasti morski bič, balestra in tudi velika sardela. »Te ribe so v bistvu prilagojene na visoke temperature in zato se tudi v tako toplem morju, kot je v teh dnevih, počutijo v redu,« je dejala.

Na morski biološki postaji pa že dolgo spremljajo posledice segrevanja morja tudi na organizme, ki živijo pritrjeni na morskem dnu in nimajo več kam.

Že desetletje tako spremljajo posledice segrevanja morja na kolonije sredozemske kamene korale, ena od teh je bledenje koral. »Sredozemska kamena korala je pri nas tudi eden izmed najpomembnejših biogradnikov, za katerega je znano, da je dober indikator za podnebne razmere. In ta pojav bledenja koralitov je v bistvu povezan z nadpovprečnimi poletnimi temperaturami oziroma ko se tako visoke temperature podaljšajo tudi za več tednov v septembru,« je opisala Orlando Bonaca. Kot je navedla, lahko, če fiziološki stres traja predolgo, korala tudi odmre.