OB PRVEM MAJU: Najlepša med slikami

Med slikami, ki si nam jih posnel, najlepša je tista s konjem na Velikem trgu ..., je svojo pesem Osvoboditev Trsta začel pesnik Miroslav Košuta in jo posvetil Mariu Magajni. Sliko objavljamo na straneh 20 in 21 današnjega časopisa takšno, kot jo je tretjega maja pred osmimi desetletji posnel Magajna, bodoči fotoreporter Primorskega dnevnika. Brez rezov, brez tehničnih olepšav.

Najlepša je bila takrat, ko je Košuta spesnil posvetilo ob fotografovem jubileju. Najlepša je danes, ko nanjo gledamo z očmi, ki večino časa gledajo v drame našega sedanjika, in ne moremo drugega, kot da se vprašamo, kdaj in zakaj smo zavozili krepko lekcijo, ki nam jo je dala druga svetovna vojna.

Najlepša pa je tudi zato, ker občutki, ki jih najdemo na obrazih deklet in fantov – pred osemdesetimi leti udeležencev upora proti fašizmu in nacizmu in nato na tržaškem Velikem trgu udeležencev mimohoda osvoboditeljev –, niso zelo drugačni od tistih, ki jih danes, v prvih majskih dneh, najdemo na obrazih udeležencev praznovanj v skoraj vseh naših krajih.

Maji in mlaji, budnice in kresovanja, sprevodi in postanki pri spomenikih ... Skupnost, ki še čuti z osvoboditelji in njihovimi ideali, v tem času naravnost zacveti. Tudi v rdeči barvi nageljnov, ki si jih bodo mnogi danes pripeli v gumbnico.

Ker čutimo z osvoboditelji, z antifašisti in partizani, je prvi maj praznik, ki poudarja našo privrženost resnici. Takšna privrženost pomeni, da negujemo spomin in da so naši rituali v spominskih dneh iskreni, doživeti, a obenem, da priznavamo sobivanje več medsebojno konfliktnih spominov in priznavamo druge kraje spomina.

Pomeni tudi, da zavračamo tiste zgodovinske razlage, ki potvarjajo preteklost, ker jih radi usmerjajo politični cilji, z enako poštenostjo pa da obsojamo povojno obračunavanje zmagovalcev s poraženci, kar še danes bremeni odnose med someščani v Trstu in Gorici ter sosede ob meji.

To je praznik, ki poudarja našo iskreno demokratičnost, osnovno držo spoštovanja drugače mislečih, zagovarjanje kritične misli in zavračanje vsake vrste diskriminacije. Kar danes vzbuja skrb, je škoda, ki jo družbenim odnosom, tudi v krajevnih okoljih, kakršno je naše, povzroča polarizacija političnih skupin in radikalizacija političnega jezika. Skrb vzbujajo tudi bolj ali manj prikrite agresivne oblike ravnanja oblasti.

Prvi maj je praznik, ki nas vabi k nezmanjšanemu boju za dostojno delo in plačilo, za spodobne delovne pogoje. S posebno skrbjo za mlade v iskanju njihovega mesta na trgu dela. Nanje je kot prekletstvo udarila prerokba, da jih čaka slabše življenje kot njihove starše, kljub izobrazbi in ambicijam. In s posebno skrbjo za manj mlade, ki jih trg dela maltretira s prekarnimi oblikami zaposlitve ter socialno negotovostjo.

Prvi maj je tudi praznik, ki Slovence v Italiji prej druži kot pa deli. Vabi nas k preseganju nesoglasij in delitev v »zamejski« skupnosti, k solidarnosti in povezanosti s ciljem skupnega interesa in izboljšanja stanja, ki z ozirom na stopnjo konfliktnosti med njenimi predstavniki ni zavidljiva. Akcija Kultura osvoboditve - Osvoboditev kulture, h kateri so ob okrogli obletnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne pristopili obe krovni organizaciji in široka mreža društev, le pritrjuje k povezovalni moči praznika.

Pred skoraj petnajstimi leti je Zadruga Primorski dnevnik izdala publikacijo, zbornik pričevanj o letu 1945, ki jih je Primorski dnevnik objavljal na svojih straneh od aprila 2010 do maja naslednjega leta. Zamisel o beleženju spominov in doživljanja takrat težko priborjene svobode je prišla od mlajše generacije naših novinarjev. Ti so danes odrasli, za njimi so prišli mlajši novinarji, publikacija pa prav tako kroži po njihovih rokah. Pričevanja, ki so v njej zbrana, so navdihujoča kot pred petnajstimi leti in pripovedujejo o doprinosu naših ljudi k osvoboditvi. Tudi na njeni naslovnici je bila najlepša med slikami, ki nam jih je Mario Magajna posnel. Fotografija, ki ne laže, ki govori resnico o osvoboditeljih.