Ob predlogu novele zakona o maturi pomisleki glede izvedbe novosti (tema)

Ob predlogu novele zakona o maturi, za katerega se danes izteče javna razprava, so v strokovni javnosti opozorili, da namen novega tipa poklicne mature s petimi predmeti v sistemu ni jasno opredeljen. Postavljajo se tudi vprašanja o vključitvi priprav na maturo v skupni obseg programa in opozorila o razvrednotenju strokovnih predmetov.

Kot so za STA pojasnili na Državnem izpitnem centru (Ric), ki je sodeloval pri pobudi za spremembe zakona o maturi in jih podpira, je poudarek novele v prvi vrsti na izbiri kandidatov iz srednjih strokovnih šol. Po predlogu bi še vedno lahko opravljali sedanjo štiripredmetno poklicno maturo in se vpisali na višje in visokošolske študijske programe. Tisti, ki bi želeli na univerzitetne programe, pa bi lahko izbrali nadgrajen pouk in pripravo na petpredmetno poklicno maturo, pri čemer bi opravljali tri splošno izobraževalne predmete na ravni splošne mature.

Pozivi k celovitemu razmisleku o funkciji srednjega strokovnega izobraževanja

V Centru RS za poklicno izobraževanje v možnosti opravljanja mature s petimi predmeti vidijo pozitiven vidik, saj to omogoča višji standard znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potreben za univerzitetni študij. Ob tem pa opozarjajo na izzive in vprašanja o enakovrednosti zaključka izobraževanja in priznavanja kvalifikacij ter nejasnosti glede tega, ali sprememba pomeni nov program poklicnega in strokovnega izobraževanja ali zgolj njegov izvedbeni model.

“Po našem mnenju namreč predlagana rešitev vpliva na sam namen in strukturo programov srednjega strokovnega izobraževanja, ki imajo dvojno funkcijo – priprava na trg dela in na nadaljnji študij,” so pojasnili za STA.

Prav tako ni jasno, kakšen bo vpliv na strokovne gimnazije, zato bi bilo treba njihovo umestitev v sistem mature dodatno opredeliti. “Ključno se nam zdi, da se spremembe izvedejo premišljeno, s celovitim vpogledom v učinke na celoten izobraževalni sistem,” so navedli.

Podobno sta k celovitemu razmisleku o funkciji srednjega strokovnega izobraževanja pozvali tudi Klara Skubic Ermenc in Danijela Makovec Radovan z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Menita, da bi bilo treba razmisliti, ali želimo strokovne šole spremeniti v pripravljalnice za študij ali okrepiti njihovo poklicno naravo. Predlog novele “predstavlja še en primer parcialnega poseganja v sistem, brez analize in premisleka o učinkih, ki jih bo to imelo na srednje strokovno in tudi gimnazijsko izobraževanje, pa tudi na visokošolsko izobraževanje”, sta opozorili za STA.

Učinki se bodo po njuni oceni zelo verjetno pokazali najprej pri spremembi števila vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, lahko pa precej spremenijo samo naravo strokovnega izobraževanja v celoti. Zdi se, da na nacionalni ravni uvajamo nov tip mature, katerega namen in mesto v sistemu nista jasno opredeljena, sta dodali.

Pomisleki tudi glede enakih možnosti za univerzitetni študij

Obenem sta opozorili, da bodo dijaki iz programov srednjega strokovnega izobraževanja pri vpisu na terciarno izobraževanje še vedno izpostavljeni tveganju, da ne bodo mogli študirati v vseh univerzitetnih in magistrskih študijskih programih.

Da predlagana sprememba še vedno ne daje enakih možnosti dijakom strokovnega izobraževanja za vpis na univerzitetni študij, saj univerze ohranjajo avtonomijo pri določanju dodatnih pogojev, opozarjajo tudi v centru za poklicno izobraževanje.

Ermenc in Makovec Radovan sta izpostavili tudi vprašanje, kako bodo priprave na maturo iz treh predmetov skupnega dela umeščene v skupni obseg programa. Posledično se postavlja tudi vprašanje, kdo, kje, kako in kdaj bo dijake pripravljal na tri predmete skupnega dela. To bo zlasti velik problem za dijake, ki bodo te tri predmete želeli opravljati v okviru programov poklicno-tehniškega izobraževanja, kjer razpoložljivosti ur tako rekoč ni, sta dodali.

Tudi po mnenju centra za poklicno izobraževanje je pomembno vprašanje, kako bo povečanje ur za splošne maturitetne predmete vplivalo na strukturo programov srednjega strokovnega izobraževanja, saj takšna krepitev splošnega dela programa pomeni premik h gimnazijski strukturi, hkrati pa odmik od strokovnega izobraževanja. Opozarjajo, da bi štiripredmetna poklicna matura lahko postala drugorazredna izbira, kar lahko privede do povečanja socialne izključenosti in segregacije dijakov.

V srednjih šolah bojazen pred finančnimi, organizacijskimi in kadrovskimi težavami

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar pa je opozorila, da bo nastala segregacija po programih, če ne bo omogočeno izvajanje obeh načinov izvedbe programa na vseh šolah. V predlogu po njenem opozorilu tudi niso navedene finančne posledice.

Obenem se postavlja tudi vprašanje, ali je smiselno oblikovati dva načina izvedbe programa šele v tretjem letniku. Glede na različen katalog znanj oziroma učni načrt za slovenščino, matematiko in angleški jezik bi bilo to smiselno že v prvem letniku, meni Počkar. Predlog po njenih navedbah tudi ni usklajen z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov na področju srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja. “Napovedujem finančne, organizacijske in kadrovske težave v vsaki šoli,” je dodala.

Pomisleke je v odprtem pismu izrazila tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Apolonija Simon. Meni, da sprememba dijakom srednjih strokovnih šol nalaga obveznosti, ki so oblikovane po meri gimnazijskega izobraževanja, ne upošteva pa dejstva, da so ti dijaki usmerjeni v strokovne predmete, ki jim dajejo specifična znanja za prihodnji poklic ali študij.

“Dijaki strokovnih šol v sedanjem sistemu nimajo zadostnega obsega ur splošnoizobraževalnih predmetov, ki bi jim omogočil ustrezno pripravo na zahtevnost splošne mature, kar postavlja dijake strokovnih srednjih šol v neenakopraven položaj v primerjavi z gimnazijci,” je pojasnila. Opozorila je še, da se s preoblikovanjem poklicne mature strokovni predmeti, ki predstavljajo bistvo srednje strokovne izobrazbe, razvrednotijo. Poleg tega bi uvedba nove poklicne mature zahtevala sistemske spremembe vpisnih pogojev za univerzitetne programe, meni.

Medtem ravnateljica ljubljanske gimnazije Vič Alenka Krapež vsebino novele zakona o maturi pozdravlja. “Pomembno je, da bodo lahko vsi dijaki svoje znanje izkazovali na enakem nivoju in bodo za to tudi deležni organiziranih priprav,” je pojasnila za STA.