Ob pozivih k zvišanju sredstev za obrambo več evropskih članic, tudi Slovenija, ne izpolnjuje že danih zavez (tema)

Evropski voditelji bodo na četrtkovem izrednem vrhu po spremembi usmeritve ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali tudi o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Več evropskih članic Nata, med njimi Slovenija, sicer ne izpolnjuje niti dogovorjenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo.

ZDA, ki so lani za obrambo namenile približno 3,3 odstotka BDP, evropske članice Nata kritizirajo, ker za obrambo ne namenjajo dovolj sredstev. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred nastopom položaja članice zavezništva pozval, naj povečajo obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, kar je več kot dvakrat več od trenutnega cilja.

Cilj dveh odstotkov BDP za obrambo izpolnjuje le približno dve tretjini članic Nata, med državami, ki so daleč od tega cilja, pa je tudi Slovenija.

Med evropskimi članicami Nata največji delež BDP za obrambo namenijo Poljska, Estonija, Latvija in Grčija.

Poljska je daleč pred drugimi, saj za obrambo namenja 4,1 odstotka BDP, letos pa namerava ta sredstva še povečati na 4,7 odstotka BDP.

Sledita ji baltski državi Estonija (3,4 odstotka BDP) in Latvija (3,2 odstotka BDP), ki mejita na Rusijo. Na četrtem mestu je Grčija, ki za obrambo namenja nekaj več kot tri odstotke BDP (3,1), kažejo podatki Nata za leto 2024.

Med državami, ki mejijo na Rusijo, Litva za obrambo nameni 2,9 odstotka BDP, Finska pa 2,4 odstotka svojega BDP.

Večina preostalih evropskih članic Nata, ki izpolnjujejo zavezo, za obrambo namenja med dva in 2,4 odstotka BDP.

Osem članic, med njimi tudi Slovenija, pa po podatkih Nata cilja ne izpolnjuje. Slovenija je ob Španiji, Belgiji in Luksemburgu v skupini držav, ki za obrambo namenjajo okoli 1,3 odstotka BDP.

Med članicami, ki ne dosegajo cilja dveh odstotkov, so še Kanada (1,4 odstotka), Italija (1,5 odstotka) Portugalska (1,6 odstotka) in Hrvaška (1,8 odstotka).

Slovenija naj bi cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, ki ga je zveza Nato določila že leta 2014, dosegla šele leta 2030.

O tem, ali bo sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za vojsko, bodo po napovedih v sredo razpravljali na srečanju ožje ekipe s predsednikom vlade Robertom Golobom. Med drugim naj bi na srečanju sodelovala veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič ter predstavniki ministrstva za obrambo.

Golob je sredi februarja dejal, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, in ob tem poudaril, da je ključno, da bodo izdatki dobro naloženi.

Obrambni minister Borut Sajovic pa je v ponedeljek glede pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo menil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala Slovenija dogovore in pravila, ki bodo sprejeti, spoštovati, vendar pa “ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki”, je dejal.

Spričo spremenjenih geostrateških razmerij po nastopu Trumpa so se o tem, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, minuli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav.

K drastičnemu povečanju izdatkov za obrambo poziva tudi generalni sekretar Mark Rutte, ki poudarja, da bi bila delitev bremena s tem bolj pravična. V luči spremenjenih geostrateških razmerij je januarja v Evropskem parlamentu pozval k zaveznice, naj investirajo v obrambo, sicer “naj se začnejo učiti ruščine ali pa se preselijo na Novo Zelandijo”. Nedavno je tudi napovedal, da bodo verjetno še letos določili novo spodnjo mejo za obrambne izdatke, ki bo predvidoma precej več od trenutnih dveh odstotkov BDP.

Tudi v številnih drugih evropskih državah se vrstijo napovedi zvišanja sredstev za obrambo oziroma pozivi k temu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je članice Nata pozval, naj vojaške izdatke dvignejo na tri do 3,5 odstotka BDP. “V zadnjih treh letih je Rusija porabila 10 odstotkov svojega BDP za obrambo. Zato bi morali pripraviti naše naslednje korake,” je dejal za časnik Le Figaro.

V Nemčiji je vodja krščanskih demokratov (CDU) in kanclerski kandidat Friedrich Merz ta teden dejal, da razmišlja o sklicu izredne seje nemškega parlamenta, na kateri bi potrjevali poseben proračunski sklad za obrambo. Za odobritev dodatnih obrambnih sredstev, s katerimi bi pomagali tudi Kijevu, je potrebna ustavna večina v parlamentu.

Britanski premier Keir Starmer pa je minuli teden napovedal, da bo Združeno kraljestvo do leta 2027 izdatke za obrambo povečalo na 2,5 odstotka BDP. Po njegovih besedah je cilj, da ob novem sklicu parlamenta država za obrambo letno nameni tri odstotke BDP.

Čeprav Poljska že namenja skoraj pet odstotkov BDP za obrambo, se za nadaljnje zvišanje sredstev zavzema tudi poljski premier Donald Tusk. “Iz očitnih razlogov je Poljska najbolj zainteresirana za to, da Evropa postane močnejša in sposobna obrambe v veliko večjem obsegu, kot je zdaj, da bi odvrnila Rusijo od morebitnega napada,” je pred dnevi opozoril Tusk.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Napovedala je 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo. Kot je dodala, bi lahko lahko z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za “varno in odporno Evropo”.