Ob nacionalnem dnevu branja o branju kot temeljni vrednoti družbe

Nacionalni dan branja, ki ga danes prvič obeležujemo, izpostavlja pomen branja kot temeljne vrednote družbe. “Branje je pogoj za demokratično družbo, veča našo socialno vključenost in dviguje kvaliteto naših življenj,” je na osrednjem dogodku v Mariboru dejal slavnostni govornik, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.

Kot je povedal, vlada ni oklevala, ko je prejela pobudo za razglasitev nacionalnega dneva branja, saj se zaveda pomena branja tako za posameznika kot družbo. “Želimo spodbuditi vse, ki se trudijo, da popularizirajo branje, da tudi mladi bralci ob vseh medijih, ki so jim danes voljo, vzamejo v roke tudi knjige,” je dejal.

Predsednica Bralnega društva Slovenije Sabina Fras Popović je poudarila, da odločitev za branje ne bi smela biti prepuščena posameznikovi dobri volji. “Ker gre za strategijo preživetja, življenja in delovanja posameznika in družbe kot celote,” je dejala. “Če je še 15 let nazaj bilo nesprejemljivo, da odrasli reče, da ne bere, da mu ni mar za branje, da mu je nerodno, ko bere, je to danes postala običajna praksa. In ko se spotikamo ob bralne navade mladih, bi se morali spotakniti tudi ob bralne navade odraslih in ob odločitve, ki jih sprejemamo,” je dodala.

Nacionalni dan branja obeležujemo na rojstni dan leta 2024 preminule novinarke, publicistke in ambasadorke branja Mance Košir. Ta po besedah skrbnika njene dediščine Žige Valetiča “nikoli ni moralizirala, žugala, grozila, zagovarjala prisile k branju, ampak se je zavzemala za pozitivne spodbude, pozitivno motivacijo z zgledom, z osveščanjem o pozitivnih vidikih branja”. “Verjamem, da je to ključno sporočilo tega dneva,” je dejal.

Publicist Miha Kovač je predstavil Manifest o branju za 21. stoletje, ki vsebuje več točk, ki ciljajo na izboljšanje bralne situacije v Sloveniji. “Želimo opozoriti predvsem na to, da je branje pomembno ne zato, ker bi nekdo občudoval to dejavnost, ki jo ljudje počnejo že nekaj tisoč let, ampak zato, ker je to ena od oblik kognitivnega treninga. In če tega treninga ne izvajamo, izgubimo določene kognitivne sposobnosti in s tem tudi izgubimo zmožnost mišljenja,” je poudaril.

Podpisniki dokumenta se med drugim zavzemajo za dolgoročno in usklajeno ozaveščanje o pomenu branja kot vseživljenjske vrednote s poudarkom na razvoju bralne kulture od zgodnjega otroštva naprej. Želijo si boljše oskrbe šolskih knjižnic, saj je ključno, da so otrokom dostopne kakovostne sodobne leposlovne in poučne knjige.

Pozivajo k uveljavljanju novih učnih načrtov, ki ob spoznavanju kanonskih del v še večji meri spodbujajo veselje do branja in ki določajo minimalno količino branja doma. Na podlagi izsledkov znanstvenih raziskav na področju branja opozarjajo, da so spoznavni učinki branja veliko boljši pri branju tiskanih kot pri branju elektronskih knjig ali pri poslušanju zvočnih knjig. Prav tako se zavzemajo za drugačen odnos do knjižnega branja na ravni univerzitetnega izobraževanja ter pri vseh strokovnih delavcih v vzgoji in izobraževanju, “ki morajo razumeti, zakaj je branje knjig v digitalni dobi ne le še vedno pomembno, temveč je še pomembnejše kot nekoč”.

Med točkami v manifestu so še upoštevanje založniških standardov tudi pri prevodih lahkotnejših, žanrskih knjižnih del, ustreznejša nabavna politika v splošnih knjižnicah ter primarna raba slovenščine v znanosti, izobraževanju, javnem dialogu in na vseh ravneh kulturnega življenja. Želijo si slovenski knjižni sejem, na katerem bodo na voljo predvsem knjige v slovenščini.