O pomnjenju in pozabljanju

Spomin je zanimiv proces. Za mojega se mi zdi, da vse bolj postaja kot švicarski sir, v katerem tako rade ostanejo informacije, ki nimajo posebnega pomena. Pri tem se v šali izgovarjam na »digitalno demenco«. A ko so specialista klinične psihologije dr. Simona Brezovarja v nekem intervjuju vprašali, ali smo ljudje danes ob obilici podatkov kaj bolj pozabljivi kot nekoč, je odvrnil, da ni posebne razlike med spominom človeka danes in spominom človeka pred tri tisoč leti. Gre bolj za vtis, ker smo podatkovno prenasičeni. Razlika je v tem, da smo ga s tem, ko podatke namesto v glavo prenašamo v svoje tehnološke naprave, začeli razbremenjevati. S samo pozabljivostjo pa, če ne gre za bolezensko stanje, menda ni nič narobe. Je celo koristna, saj omogoča optimizacijo spomina. Tako v njem ostane dovolj prostora za stvari, ki so za nas pomembne in ki jih potrebujemo za opravljanje določene naloge ter za dogodke, ki so nam dragoceni in smo nanje čustveno navezani. To pojasni marsikaj. Tudi to...