
Kadrovska stiska iz leta v leto bolj pesti slovenske šole in vrtce na Goriškem. Težave imajo tako pri iskanju redno zaposlenih kot pri zagotavljanju nadomeščanj. V preteklih letih so marsikdaj posegali po univerzitetnih študentih in študentkah, vendar imajo le-ti po novem toliko predavanj in drugih študijskih obveznosti, da ne uspejo priskočiti na pomoč.
»Žal nimamo dovolj absolventov in študentov, ki bi bili na razpolago za nadomeščanja oz. kritje prostih mest. Na univerzi imajo pač veliko obveznih predavanj, poleg tega morajo opravljati še obvezno prakso, svoje prispevajo še izpiti,« pravi Lučka Križmančič, ravnateljica Večstopenjske šole Gorica, s katere so nam v objavo poslali vest, da nujno iščejo šolnike za krajša in daljša nadomeščanja tako v vrtcih kot v osnovnih šolah. »K prijavi vabimo tudi študente in absolvente ustreznih študijskih smeri,« so med drugim zapisali na Večstopenjski šoli Gorica.
V preteklosti so v slovenskih šolah v Italiji poučevali tudi nekateri učitelji in profesorji iz Slovenije. »Občutek imam, da je pri nas šolskega kadra iz Slovenije vedno manj,« opozarja naša sogovornica in ugotavlja, da je spreminjajoči se trend očitno posledica izboljšanja finančnih pogojev v Sloveniji, kar sicer v zadnjih časih zadeva tudi številne druge sektorje. Na Večstopenjski šoli Gorica imajo med drugim težave tudi pri iskanju učiteljev in učiteljic verouka, za katere je potrebna specifična izobrazba.
Ravnateljica pojasnjuje, da si na nekaterih osnovnih šolah trenutno pomagajo s profesorji, ki drugače poučujejo na prvostopenjski srednji šoli. Na ta način med drugim zagotovijo didaktično kontinuiteto med različnima šolskima stopnjama. »VGorici smo zaradi pomanjkanja učnega kadra v škripcih, vendar tudi na Tržaškem ni nič boljše,« priznava Lučka Križmančič, ki ravnateljuje tudi Večstopenjski šoli Josipa Pangerca v Dolini, kjer je zagotavljanje nadomeščanj ravno tako zelo zahtevno zaradi pomanjkanja kandidatov in kandidatk. Ravnateljica poudarja, da bi morali težave s pomanjkanjem kadra, s katerim se soočajo tudi na raznih italijanskih šolah, reševati tudi na državni ravni, saj bi bila potrebna nova kolektivna pogodba z višjimi plačami za šolnike. Po drugi strani se danes mladi učitelji in profesorji soočajo tudi z drugačnimi vzgojnimi pristopi staršev v primerjavi s preteklostjo, kar mnoge odvrača od učiteljskega in profesorskega poklica.
Nujno sodelovanje z univerzo
Na podobne težave opozarja tudi ravnatelj Večstopenjske šole Doberdob David Clodig, ki ravnateljuje tudi v Špetru v Benečiji. Tudi po njegovih besedah je pomanjkanje učiteljev in vzgojiteljev vse večji problem, iz leta v leto pa je težje najti tudi ustrezne nadomestne sodelavce. Težave niso omejene le na Goriško, saj podobne razmere beležijo tudi v Benečiji. Marsikdo ni pripravljen sprejeti krajših nadomeščanj.
Clodig vidi eno od možnosti za izboljšanje razmer v tesnejšem sodelovanju z univerzo. Šole se trudijo sprejeti čim več študentov tretjega in četrtega letnika fakultete za izobraževalne vede, ki morajo opraviti obvezno prakso v vrtcih in osnovnih šolah. Njihova prisotnost je sicer v pomoč šolam, vendar zahteva tudi dodatno delo, saj jim morajo zagotoviti mentorje in spremljanje. Kljub temu Clodig meni, da gre za naložbo v prihodnost, zato šole namenjajo tudi sredstva za podporo mentorjem. Ob tem poudarja, da je učiteljski poklic vse bolj zahteven, a lahko prinaša veliko zadovoljstva, če se zanj odločiš s pravo predanostjo.

43 minutes ago
21












English (US)