NSi za nujno sejo odbora DZ za kmetijstvo o bolezni modrikastega jezika

Pol leta po prvi seji odbora DZ za kmetijstvo, ko so prvič pozvali k ukrepom in bi se po njihovih navedbah najhujše dalo še preprečiti, ima javnost, predvsem pa rejci živali premalo informacij, so navedli.

“Ve pa se, da je bolezen tu, da živali množično poginjajo, da nastaja huda gospodarska škoda in da država do sedaj ni naredila nič. Predvsem pa, da ni na voljo ustreznega cepiva,” so med drugim zapisali v zahtevi za sklic seje, pod katero je podpisana poslanka NSi in predsednica odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič.

V NSi pozivajo k celovitemu in odločnemu pristopu k obvladovanju bolezni modrikastega jezika. Zahtevajo zagotovitev brezplačnega cepljenja za ogrožene živali, povrnitev gospodarske škode rejcem in pravočasen odvoz poginulih živali.

Do 1. septembra je bila bolezen modrikastega jezika po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrjena v 70 obratih po Sloveniji, od tega v 48 obratih z drobnico in 22 z govedom.

Zaradi izražene klinične slike, ki jo predvsem pri drobnici povzroča serotip 8, gospodarske škode, ki zaradi bolezni nastaja, in razširjenosti po državi je uprava skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije sprejela odločitev, da zagotovi brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti serotipom bolezni modrikastega jezika, ki se trenutno najpogosteje pojavljajo v Sloveniji in EU. To so serotipi 3, 4 in 8. Rejci bodo krili le stroške izvedbe cepljenja.

Cepivo proti sevu 4 je bilo v Slovenijo pripeljano že v začetku junija. Ker pa je bil interes rejcev za prostovoljno cepljenje majhen, je kmetijsko ministrstvo pristopilo k obveznemu cepljenju.

Poleg tega bodo zaradi težav pri zbiranju trupel poginulih živali pristojni na najbolj prizadeta območja namestili kontejnerje za zbiranje kadavrov, kar naj bi omogočilo hitrejši odvoz s prizadetih kmetij. Na zbirnih mestih bo tudi oprema za čiščenje in razkuževanje vozil.

Bolezen modrikastega jezika je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami. Ker je razširjena po vsej Evropi, je ni mogoče izkoreniniti, z izvajanjem preventivnih ukrepov pa je mogoče blažiti njene posledice. Bolezen ne vpliva na ljudi ali varnost hrane. Meso in mleko živali sta varna za uživanje. Ne glede na to pa nastaja precejšnja gospodarska škoda.