Novo študijsko leto na Univerzi v Ljubljani zaznamujejo rast, razvoj in odgovornost

Na Univerzo v Ljubljani se je v prvem prijavnem roku za slovenske državljane in državljane držav članic Evropske unije prijavilo 9.824 kandidatov. Med njimi se jih je 1.632 prijavilo na enovite magistrske, 5.467 na univerzitetne in 2.725 na visokošolske strokovne študijske programe.

Omejitev vpisa je bila uvedena pri 71 rednih študijskih programih in enem izrednem študijskem programu. V izbirnem postopku je bilo sprejetih 7.094 kandidatov, od tega 6.824 na redni in 270 na izredni študij.

Veliko zanimanja je požel novi interdisciplinarni visokošolski študijski program Biofarmacevtsko inženirstvo, na katerega se je za 30 razpisanih mest prijavilo 75 kandidatov. Na enovitem magistrskem študijskem programu Medicina je bilo za 240 mest oddanih 467 prijav. Povečan interes univerza zaznava tudi za naravoslovne, tehnične in interdisciplinarne študijske programe, medtem ko na umetniških akademijah še naprej beleži tradicionalno visok presežek prijav.

Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, izpostavlja: »Na Univerzi v Ljubljani se veselimo začetka novega študijskega leta, v katerem smo za naše študente pripravili več novosti, med drugim dva nova študijska programa ter povečali število vpisnih mest na nekaterih najbolj zaželenih in potrebnih študijskih programih. Veliko zanimanje dijakov in dijakinj za vpis na Univerzo v Ljubljani kaže, da dijaki in dijakinje prepoznavajo Univerzo v Ljubljani kot vodilno slovensko visokošolsko ustanovo, ki ni le vrhunska pedagoška, temveč tudi raziskovalna ustanova. To nenazadnje kaže podatek, da smo na 18 mestu med vsemi evropskimi univerzami (več kot 1000) po številu pridobljenih mednarodnih EU projektov iz programa obzorja Evropa. Na Univerzi v Ljubljani posebno pozornost namenjamo potrebam sodobne družbe, zato tudi v letošnjem letu krepimo povezovanje med članicami UL in med vedami z uvajanjem novih interdisciplinarnih pristopov, ki bodo našim študentkam in študentom zagotovili vrhunsko in široko izobrazbo, ki jo bodo potrebovali za svoje delo po končanju študija.«

Univerza v Ljubljani nadaljuje eno največjih investicijskih obdobij v svoji zgodovini. Med najpomembnejšimi projekti sta novogradnja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in novi Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete.

Že z začetkom študijskega leta bodo prve študentke in študenti vstopili v nove prostore Veterinarske fakultete na Cesti v Mestni log. Novi objekt bo omogočal izvajanje pedagoških, raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišji ravni ter združil sodobne prostore za izobraževanje, raziskovanje in veterinarsko dejavnost.

Pomemben razvojni korak predstavlja tudi novi Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete, ki bo študentkam in študentom medicine sodobne, energetsko učinkovite in trajnostno zasnovane prostore predvidoma odprl v drugem semestru študijskega leta. Gre za prvi univerzitetni projekt v Sloveniji z zlatim trajnostnim certifikatom DGNB in enega največjih infrastrukturnih projektov v slovenskem visokošolskem prostoru.

Oba projekta, ki sta sofinancirana v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, pomenita pomembno naložbo v prihodnje generacije zdravnikov, veterinarjev, raziskovalk in raziskovalcev ter pomembno prispevata k razvoju sodobnega, trajnostnega in mednarodno primerljivega visokošolskega in raziskovalnega okolja v Sloveniji.

Univerza v Ljubljani svojo mednarodno vlogo krepi tako s študijsko mobilnostjo kot z aktivnim sodelovanjem v najpomembnejših evropskih in regionalnih univerzitetnih povezavah. Sodeluje v 48 mednarodnih mrežah in združenjih ter vodi sekretariat Rektorskega foruma jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, ki povezuje 34 univerz.

Pomemben del internacionalizacije predstavlja tudi študijska mobilnost. Univerza je v okviru programa Erasmus+ v zadnjih treh študijskih letih gostila 5.934 študentk in študentov iz tujine, njihovo število pa iz leta v leto raste. Največ jih prihaja iz Nemčije, Španije, Francije, Češke, Portugalske, Italije, Poljske in Belgije, vse več pa jih prihaja tudi iz drugih delov sveta.

Prek Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) univerza povezuje slovenske raziskovalke, raziskovalce in profesorje, ki delujejo na univerzah v tujini, ter spodbuja kroženje znanja med Slovenijo in mednarodnim akademskim prostorom. 8. oktobra bo v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom Unesca potekala tudi konferenca SMUL.

Med najpomembnejšimi mednarodnimi dogodki prihodnjega leta bo osrednja letna konferenca Evropske univerzitetne zveze (EUA), ki jo bo gostila Univerza v Ljubljani. Konferenca bo v Ljubljano pripeljala vodstva univerz, strokovnjake in oblikovalce politik s področja visokega šolstva iz vse Evrope. Gostiteljstvo dogodka ter članstvo rektorja prof. dr. Gregorja Majdiča v predsedstvu EUA potrjujeta, da Univerza v Ljubljani aktivno sodeluje pri oblikovanju prihodnosti evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora.

Univerza v Ljubljani v okviru Akademije prihodnosti razvija sodobno interdisciplinarno učno okolje, ki bo pri reševanju aktualnih družbenih in gospodarskih izzivov povezovalo študentke in študente, visokošolske učitelje, raziskovalce in zunanje partnerje.

V študijskem letu 2026/2027 bodo prvič razpisani pilotni predmeti, usmerjeni v problemsko, projektno in timsko učenje. Začeli se bodo izvajati tudi novi predmeti STEAM, ki bodo povezovali umetnost, humanistiko, naravoslovje in tehniko ter študentkam in študentom omogočali razvoj znanj in kompetenc za poklice prihodnosti. Prvič se bodo izvajali tudi predmeti, poimenovani Moja veda za tvojo vedo, ki bodo študentkam in študentom omogočili spoznavanje vsebin drugih ved ter razvijanje širšega, interdisciplinarnega pogleda na družbene in tehnološke izzive.

Pomemben korak je tudi potrditev prvega idejnega načrta laboratorija STEAM za vizualno percepcijo, vedenje in odločanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Laboratorij bo povezoval umetnost, oblikovanje, znanost in tehnologijo ter omogočal razvoj, preizkušanje in vrednotenje inovativnih rešitev za trajnostne in druge družbene izzive.

»Prihodnost izobraževanja zahteva povezovanje disciplin. Študenti morajo ob strokovnem znanju razvijati tudi sposobnost sodelovanja, kritične presoje in reševanja kompleksnih problemov. Akademija prihodnosti in predmeti STEAM ustvarjajo okolje, v katerem se srečujejo različni pogledi, metode in ustvarjalni pristopi,« poudarja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve.

Univerza v Ljubljani sistematično krepi tudi delo s talenti. Letos je v mrežo mentorjev povezala prvih 66 pedagogov z 21 članic univerze. Ob tem povezuje dijake in študente z mentorji in raziskovalci ter jim odpira možnosti za vključevanje v univerzitetno okolje in razvoj njihovih sposobnosti.

Pri razvoju sistema sodeluje tudi z uglednimi mednarodnimi strokovnjaki. Cilj univerze ni zgolj prenašanje njihovih izkušenj v slovensko okolje, temveč skupno oblikovanje in preizkušanje pristopov, prilagojenih tukajšnjim potrebam.

Delo s talenti je naložba v prihodnost družbe. Posamezniku omogoča, da razvije svoje sposobnosti, širši skupnosti pa lahko prinese nove ideje, pomembna raziskovalna spoznanja in rešitve za kompleksne družbene izzive.

Univerza v Ljubljani v novo študijsko leto vstopa tudi s posodobljenimi smernicami za uporabo umetne inteligence. Te določajo skupna izhodišča za varno, odgovorno, premišljeno in pregledno uporabo umetne inteligence pri učenju, poučevanju, raziskovanju in strokovnem delu. Smernice temeljijo na načelih akademske integritete, transparentnosti, varstva podatkov in odgovornosti uporabnikov za končni rezultat.

Umetna inteligenca lahko pomembno podpira učenje, raziskovanje in delovne procese, ne more pa nadomestiti strokovne presoje, kritičnega mišljenja in odgovornosti posameznika za svoje delo. Univerza obenem spodbuja razvoj digitalnih kompetenc ter odgovorne uporabe novih tehnologij v akademskem okolju.

»Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo, da imajo zaposleni in študenti do umetne inteligence zelo različne odnose. Nekateri jo sprejemajo z zadržanostjo, drugi jo aktivno raziskujejo in razvijajo, tretji jo uporabljajo previdno in premišljeno. Med študenti je uporaba umetne inteligence precej pogosta, velikokrat nekritično. Prav zato smo pripravili smernice, ki nagovarjajo celotno univerzitetno skupnost. Kot raziskovalna in osrednja visokošolska institucija v Sloveniji umetne inteligence ne moremo prezreti. Naša naloga je, da prispevamo k odgovorni in transparentni uporabi, skladni z etičnimi načeli,« komentira prof. dr. Maja Klun, prorektorica za področje digitalizacije in prenosa znanja.

S prvim oktobrom bo Univerza v Ljubljani v avli rektorata na Kongresnem trgu odprla tudi svojo prvo fizično trgovino z izdelki Univerze v Ljubljani. Trgovina, ki bo odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, bo namenjena krepitvi prepoznavnosti univerzitetne identitete ter povezovanju študentk in študentov, zaposlenih, alumnov, obiskovalcev, meščank in meščanov ter turistov.

Poleg promocijskih izdelkov bo predstavljala tudi prostor za predstavitev univerzitetnih projektov, dosežkov in dogodkov ter dodatno stičišče med univerzo in širšo javnostjo.

C. R., UL