Novela zakona o šolstvu: Vpliv ministra na imenovanje in razrešitev ravnatelja ne nedopustna politizacija

Ena ključnih določb predloga novele, ki bo po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja omogočilo stabilno delovanje šolskega sistema in investiranje, je financiranje glede na BDP. Zviševali bi ga postopoma v povprečju za 0,025 odstotka letno, dokler ne doseže 0,5 odstotka BDP oziroma 505 milijonov evrov, predvidoma v letu 2036. Zdaj za to področje namenjajo 0,25 odstotka BDP oziroma 187 milijonov evrov.

Logaj je med sistemskimi spremembami novele izpostavil še postopek imenovanja ravnatelja, ki ga želijo podkrepiti s soglasjem ministra. Ta bo po novem lahko ravnatelja v izjemnih primerih zaradi zakonsko določenih razlogov tudi razrešil.

Med pomembnejšimi novostmi predloga novele je tudi možnost dopolnilnega dela za učitelje, ki so že polno zaposleni. To je po besedah ministra pomembno v luči kadrovskega pomanjkanja. Učitelj bi lahko obseg svojega dela povečal za petino.

Minister Logaj je izpostavil, da predlog prinaša tudi sistemsko umestitev znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v vzgojnoizobraževalni sistem.

Poslanci opozicije so sicer pozdravili dvig deleža BDP za financiranje vzgoje in izobraževanja, najbolj pa jih je zmotil vpliv ministra na imenovanje in razrešitev ravnatelja. V SDS so prepričani, da to pomeni “nedopustno politizacijo šolskega prostora”. S tem se politični vpliv še povečuje, je opozorila poslanka SDS Alenka Helbl. Poslanci SDS so v zvezi s tem vložili dopolnilo, ki ga je odbor zavrnil. Tudi v NSi nasprotujejo vplivu ministra na imenovanje ravnatelja. “Lokalna skupnost je to do sedaj dovolj dobro delala,” je ocenila poslanka NSi Iva Dimic.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je pohvalila večino sprememb, najbolj določen delež BDP. “Če želimo vsaj približno ohraniti kakovost javnih šol, je to nujno,” je dejala.

C. R., STA