Nova zakonodaja o medijih: grožnja svobodi govora in neodvisnosti medijev

Zadnji dan leta 2024 je vlada Republike Slovenije potrdila nov Zakon o medijih, ki v javnosti že sproža številne pomisleke in burne razprave. Zakon naj bi na prvi pogled urejal področje delovanja medijev, a v praksi močno ogroža svobodo govora, neodvisnost medijev ter nalaga nesorazmerne obveznosti ustvarjalcem vsebin na različnih platformah.

Kaj prinaša zakon?

Po novem bo medij vsak, ki prek neke platforme širi informacije, mnenja ali izobražuje sledilce. Sem spadajo podkasterji, vlogerji, vplivneži in drugi ustvarjalci vsebin. Vsi ti posamezniki se bodo morali obvezno vpisati v razvid medijev, kar pomeni, da bodo podvrženi obsežnim zakonodajnim aktom in administrativnim zahtevam.

Med ključnimi novostmi so:

1. Fizično arhiviranje vsebin: Ustvarjalci bodo morali arhivirati vse objavljene vsebine za določeno obdobje, da bodo na voljo za morebitni nadzor inšpektorjev.
2. Prepoved spodbujanja sovraštva, nasilja ali diskriminacije: Čeprav ta določba zveni kot korak v pravo smer, obstaja resna bojazen, da bo uporabljena subjektivno, predvsem proti kritikom oblasti.
3. Nedefiniran pojem vplivneža: Pojem ni jasno opredeljen, kar omogoča široko interpretacijo, da lahko vsak uporabnik družbenih omrežij velja za vplivneža in je tako zavezan zakonodaji.

Kritične točke zakona

1. Obremenitev z birokracijo: Zakon uvaja kompleksne obveznosti, ki bodo vplivnežem otežile delo in onemogočile ustvarjanje vsebin. Zahteve, kot so fizično arhiviranje in spoštovanje množice zakonov, so za posameznike nesorazmerno breme.
2. Omejevanje svobode govora: Sankcije za “sporne” vsebine bodo podvržene subjektivnemu nadzoru, kar odpira vrata k utišanju kritik na račun vlade. Kritika dela vlade bi lahko po novem veljala za prekršek.
3. Paradoks pri oglaševanju: Stroge zahteve po označevanju oglasov in hkrati prepoved oglaševanja na medijskih platformah povzročajo zmedo in dodatno omejujejo možnosti zaslužka za ustvarjalce.

Poskus utišanja posameznikov?

Zakon na videz ureja medijski prostor, vendar pušča občutek, da gre za poskus omejevanja svobode govora in nadzora nad vsebinami, ki niso v skladu z interesi oblasti. Pomanjkanje jasnih definicij in obsežne obveznosti ustvarjajo okolje, kjer je svobodno izražanje mnenj postavljeno pod vprašaj.

Kaj lahko storimo?

Civilna družba, novinarji in ustvarjalci vsebin so že pozvali vlado, naj zakon nemudoma umakne. Zahtevajo, da se v prihodnje ne vlagajo predlogi zakonov, ki bi omejevali temeljne demokratične pravice.

Poziv vsem državljanom:
Če cenite neodvisen medijski prostor in svobodo govora, je čas za ukrepanje. Svoj glas lahko izrazite s podpisom peticije, ki zahteva umik Zakona o medijih in zaščito temeljnih pravic vsakega posameznika.

Demokracija temelji na odprtem in neodvisnem medijskem prostoru – skupaj ga moramo zaščititi.

peticijo lahko podpišete tukaj: https://www.peticija.online/proti_vmeavanju_politike_v_medije_in_socialna_omreja?fbclid=IwY2xjawHpFDtleHRuA2FlbQIxMQABHZflwNyOi4YAy_fsbwjYpFQpVT_XsCAd4tmCjAAbckmh-qnQwlvKBRaxdQ_aem_juWzQOaVzCuzPWjoq7AB4A

Vir: socialna omrežja Zale Klopčič