Nova vlada napoveduje spremembe, Fiskalni svet pa opozarja na tveganja

Fiskalni svet je objavil oceno javnofinančnih posledic nove koalicijske pogodbe za obdobje 2026–2030. Čeprav ne presoja, ali so napovedani ukrepi dobri ali slabi, opozarja, da bi lahko številni med njimi občutno poslabšali stanje državnih financ.

Za marsikoga je takšno poročilo težko razumljivo, saj vsebuje veliko ekonomskih izrazov. V bistvu pa gre za precej preprosto vprašanje: ali si država lahko privošči vse, kar nova koalicija obljublja?

Kaj sploh počne Fiskalni svet?

Fiskalni svet je neodvisen državni organ, ki spremlja javne finance. Njegova naloga ni odločanje o političnih programih, temveč opozarjanje na morebitna tveganja za državni proračun. Zato ob menjavi oblasti redno pregleda koalicijske pogodbe in oceni njihove možne finančne posledice.

Pomembno je poudariti, da poročilo ne napoveduje prihodnosti. Gre za opozorilo, kakšne posledice bi lahko imela izvedba napovedanih ukrepov, če bi bili ti uresničeni v predlagani obliki.

Ena glavnih ugotovitev Fiskalnega sveta je, da je mogoče finančno oceniti le približno desetino vseh ukrepov, zapisanih v koalicijski pogodbi. Večina predlogov je namreč opisana precej splošno, brez konkretnih zneskov, rokov ali podrobnosti izvedbe.
To pomeni, da danes pravzaprav še ni mogoče natančno izračunati, koliko bo večina obljub stala davkoplačevalce.

Katere obljube bi stale največ?

Med ukrepi, ki jih je Fiskalni svet lahko ocenil, izstopajo predvsem davčne razbremenitve. Te vključujejo uvedbo socialne kapice, zvišanje splošne dohodninske olajšave, ukinitev najvišjega 50-odstotnega dohodninskega razreda ter dodatne olajšave za mlade. Po oceni Fiskalnega sveta bi ti ukrepi sami po sebi poslabšali javnofinančni položaj za približno en odstotek bruto domačega proizvoda.

Med dražjimi napovedmi so tudi postopna uvedba brezplačnega vrtca, dodatno financiranje razvojnih projektov, spremembe pri financiranju bolniških odsotnosti ter širše financiranje zdravstvenih storitev.

Težava po oceni Fiskalnega sveta ni le v novih obljubah, ampak tudi v trenutnem stanju javnih financ.

Po njihovih podatkih se je položaj države od leta 2019 občutno poslabšal. Takrat je Slovenija beležila proračunski presežek, lani pa je imela že 2,5-odstotni primanjkljaj glede na BDP. Ob tem izdatki države rastejo hitreje od prihodkov.

Fiskalni svet zato opozarja, da se Slovenija vse bolj oddaljuje od ciljev, ki jih določajo evropska fiskalna pravila in nacionalne zaveze glede vzdržnosti javnih financ.

Koalicijska pogodba temelji tudi na predpostavki, da bodo nekateri ukrepi spodbudili gospodarsko rast in povečali učinkovitost države.

Fiskalni svet priznava, da bi se to lahko zgodilo. V najbolj optimističnem scenariju bi se lahko dolgoročno povečal tudi bruto domači proizvod. Vendar opozarja, da bi bili takšni pozitivni učinki postopni in premajhni, da bi v celoti nadomestili dodatne stroške napovedanih ukrepov.

Kaj to pomeni za ljudi?

Za zdaj se za prebivalce ne spreminja nič.

Gre za oceno možnih posledic koalicijske pogodbe in ne za že sprejete ukrepe. Fiskalni svet tudi ne trdi, da napovedi ne bi smeli uresničiti. Opozarja pa, da bo morala vlada ob njihovem uvajanju jasno pokazati, kako jih namerava financirati.

Brez dodatnih virov prihodkov ali varčevalnih ukrepov bi se po oceni Fiskalnega sveta javnofinančni položaj države po polni uvedbi napovedanih ukrepov poslabšal.

Sporočilo poročila je zato precej preprosto: obljube so mogoče, vendar bo moral nekdo pokazati tudi račun.