Nov napad medveda, zgodilo se je v občini Ig: na Facebooku pa: “Orkamadona, kje so sedaj ljubitelji medvedov, domov si jih peljite!”

Medvedka z lanskoletnim mladičem se lahko premika po širšem območju

IG – „Na Sarskem je danes zjutraj prišlo do napada medvedke na človeka, ki ji je uspel ubežati, in ni bil poškodovan. Medvedka z lanskoletnim mladičem se lahko premika po širšem območju, zato prebivalce Sarskega, Suše, Klade, Golega, Kremenice, Dobravice in Drage pozivamo k previdnosti pri gibanju in zadrževanju na prostem,“ so sporočili z Občine.

Številni izzivi

Spopad med človekom in medvedom v Sloveniji se v letu 2025 odvija z vse večjimi izzivi, ki preizkušajo tako naravovarstvene strategije kot družbeno soglasje. Ena od osrednjih skrbi je prevelika populacija medvedov, ki je dosegla najvišjo raven v zgodovini – ocenjujejo, da jih je že približno tisoč. Ta situacija odpira vprašanje, koliko medvedov lahko Slovenija vzdržuje, da bo sožitje med ljudmi in temi zvermi ostalo trajnostno. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo koristno zmanjšati populacijo za približno petino , medtem ko naravovarstveniki opozarjajo, da bi naj narava uravnala populacijo sama.

Napad pri Škofljici

Rast števila medvedov se odraža v porastu konfliktov: poročajo o napadih na domače živali in celo posamezne ljudi. Eden od takšnih dogodkov je napad v maju 2025 pri Škofljici, ko je ženska v kritičnem stanju hospitalizirana. Tovrstni incidenti povečujejo javno zaskrbljenost in pritisk na oblasti, da izvedejo strožje ukrepe, ki pa sprožajo ostre delitve v družbi.

Kje največ?

Poleg tega so značilna območja, kjer je konfliktna intenzivnost višja – zlasti v osrednjem delu Dinaridov, kot so območja Ig, Velike Lašče, Sodražica, Bloke in Lož. Tam napadajo gospodarstva in pašniki s fragmentacijo habitatov, kar zlahka pritegne medvede v bližino ljudi.

Problematika hran

Eden bolj kontroverznih ukrepov ostaja intenzivno obnašanje pri hranjenju medvedov. Dodatna krma v obliki koruze in trupla zvišuje gostoto populacije, podaljšuje obdobje aktivnosti skozi zimo ter s tem dodatno povečuje stike z ljudmi. Medtem ko je hranjenje predstavi kot način zmanjševanja konflikta, raziskave kažejo, da takšno ravnanje lahko ima neželene posledice – njihova gostota ostaja visoka, konfliktnost pa še vztraja.

Vzporedno se odpre nov izziv: osamljen primer zatočiščnega medveda “Felixa” opozarja na neurejenost zasebnega posedovanja divjih živali. Organizacije, kot je FOUR PAWS, že angažirajo aktivnosti za reševanje živali, ki so bile več desetletij zaprte v neprimernih razmerah, ter pozivajo k ustrezni zakonodaji in postopkom za odreditev zaščite.

Leta 2025 so ti primeri sestavljeni kup izzivov: kako ohraniti populacijo, hkrati pa omejiti konflikte, kako uravnotežiti hranjenje z diverzifikacijo njihove prehrane, kako pravno in etično urediti vprašanja zasebnega posedovanja ter kako v širši javnosti vzpostaviti prepotrebno empatijo, ne pa strahu. Država se je proti konfliktom začela odzivati s predlogom za odstrel okoli 206 medvedov, a ta ukrep ostaja predmet burnega javnega in strokovnega prepira .

Doseči trajnostno sobivanje bo zahtevalo celovit pristop: prostorske analize problematičnih območij, omejevanje nepotrebnih hranilnih praks, usklajevanje z lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki, ter jasna, znanstveno utemeljena politika. Le tako se lahko potem blažijo tveganja za ljudi in zagotovi dolgoročna prisotnost te ogrožene in pomembne zveri v našem okolju.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Občina Ig

The post Nov napad medveda, zgodilo se je v občini Ig: na Facebooku pa: “Orkamadona, kje so sedaj ljubitelji medvedov, domov si jih peljite!” first appeared on NaDlani.si.