Nov korupcijski škandal v Evropskem parlamentu: Tokrat naj bi podkupoval Huawei

Nov korupcijski škandal v Evropskem parlamentu: Tokrat naj bi podkupoval Huawei

Evropski parlament se je znašel v središču novega korupcijskega škandala, ki je ponovno razkril globoke razpoke v prizadevanjih za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti znotraj institucije. Belgijske oblasti so v četrtek zapečatile dve pisarni v parlamentu kot del širše preiskave, ki vključuje obtožbe o podkupovanju s strani kitajskega tehnološkega velikana Huawei, piše Politico.

Preiskava je sprožila burne odzive in obudila spomine na škandal Qatargate iz leta 2022, ko je bila zalivska država Katar obtožena poskusov vplivanja na evropske poslance s podkupninami in darili. Dve leti po tistem incidentu je jasno, da se institucija še vedno spopada z notranjimi delitvami glede reforme etičnih standardov, kar vzbuja dvome o njeni sposobnosti za samoregulacijo.

Škandal Qatargate je pred dvema letoma spodbudil obljube voditeljev EU o odločnejšem boju proti korupciji in neetičnim lobističnim praksam. Takrat je predsednik Evropskega parlamenta Roberta Metsola predstavila ambiciozen 14-točkovni načrt za reformo, ki je vključeval vzpostavitev skupnega organa za etiko. Namen tega organa je bil zagotoviti večji nadzor nad poslanci in njihovimi dejavnostmi, vključno z obveznostmi glede preglednosti in preprečevanjem navzkrižja interesov.

Prizadevanja za njegovo ustanovitev naletela na močan odpor, predvsem s strani desnih poslancev, vključno z vplivno Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki jo vodi Metsola. Politična skupina, ki predstavlja največjo silo v parlamentu, je dosledno nasprotovala ustanovitvi organa, kar je sprožilo ostre kritike opozicije.

Odpor EPP in zastoj pri reformah

EPP, ki vključuje tudi stranko predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, trdi, da bi skupni organ za etiko lahko postal preveč vsiljiv in bi se sprevrgel v nekakšen nenadzorovan disciplinski organ. Skupina je že od začetka novega mandata zavirala napredek pri njegovi vzpostavitvi, kar vključuje zamude pri imenovanju strokovnjakov in celo glasovanje za zmanjšanje proračuna v višini 110.000 evrov, namenjenega organu, skupaj z desnimi strankami.

Loránt Vincze, pomemben poslanec EPP v odboru za ustavne zadeve, je v četrtek zavrnil povezavo med novo preiskavo podkupovanja in potrebo po etičnem organu. Po njegovem mnenju noben zakon ali institucija ne more v celoti preprečiti nepravilnosti ali celo kriminalnih dejanj. Namesto tega je kritiziral belgijske oblasti, češ da njihove preiskave škodijo ugledu parlamenta, ne da bi prinesle konkretne rezultate, kot je pokazal primer Qatargate, kjer še vedno ni bilo uradnih obtožb proti poslancem.

V  luči novega škandala s Huaweijem pa so se pozivi k reformam okrepili. Victor Negrescu, podpredsednik parlamenta za preglednost in boj proti korupciji iz vrst romunskih socialnih demokratov, je poudaril, da zadnji dogodki razkrivajo “kritično potrebo po močnem nadzoru in odgovornosti”.

Nizozemski poslanec Bart Groothuis iz liberalne skupine je dodal, da mora parlament dokazati, da se je iz Qatargatea nekaj naučil, in sprejeti “jasne in odločne ukrepe”. Kritiki, kot je sopredsedujoča levičarske skupine Manon Aubry, pa Metsoli očitajo, da ni storila dovolj za odpravo nepreglednosti, ki omogoča takšne škandale.

Pritisk za preglednost in novi predpisi

Eden od ključnih elementov Metsolinega reformnega načrta je uvedba novih pravil o preglednosti za administracijo parlamenta, ki so trenutno v fazi sprejemanja. Po novih pravilih bo osebje moralo prijavljati srečanja z lobisti in predstavniki tretjih držav v posebno zbirko podatkov, čeprav brez razkritja imen posameznikov, s katerimi se srečujejo. Obveznost za osebje političnih skupin sicer ostaja prostovoljna, kar je sprožilo dodatne pomisleke. Da bodo od svojega osebja zahtevale poročanje o srečanjih so doslej potrdile le skupine Renew Europe, Zeleni in Levica, medtem ko se druge skupine, vključno z EPP, še pogajajo o skupnem sistemu.

Obtožbe o podkupovanju, korupciji, ponarejanju dokumentov in pranju denarja, povezane s Huaweijem, so še povečale pritisk na poslance, naj ukrepajo proti zlonamernemu lobiranju. Nicholas Aiossa, direktor Transparency International v Bruslju, je nov škandal označil za enako resnega kot Qatargate ter opozoril, da se takšni dogodki “norčujejo iz demokracije v Evropskem parlamentu”. Po njegovem mnenju je za zaščito integritete institucije potrebna “hitra, obsežna in bistvena reforma etike”.

Objava Nov korupcijski škandal v Evropskem parlamentu: Tokrat naj bi podkupoval Huawei je bila najprej objavljena na Portal24.