Notranja stabilnost v času negotovosti

Stabilnost v času negotovosti: Zakaj je sprejemanje dvoma naša največja moč

V svetu, kjer se vse vrti hitreje, kot lahko sledimo, je občutek stabilnosti postal skoraj luksuz. A je zanimivo, da stabilnost pogosto iščemo zunaj sebe – pa je tam nikoli ne najdemo.

Stabilnosti ne najdemo v informacijah, mnenjih ali celo v “dejstvih”, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevna. Stabilnost se začne tam, kjer si priznamo nekaj zelo človeškega: naše razumevanje sveta je vedno, vedno prežeto s subjektivnostjo.

To pa ni slabost, ampak izhodišče za modrost.

Zakaj so “dejstva” manj trdna, kot se zdijo

Vsaka informacija, ki jo sprejmemo, gre skozi več filtrov: naše izkušnje, prepričanja, strahove, želje, kulturno okolje. Tudi ko smo prepričani, da nekaj “vemo”, je to znanje vedno vpeto v naš pogled na svet.

To ne pomeni, da resnica ne obstaja – pomeni le, da jo vedno gledamo skozi svoj zorni kot. Ko to sprejmemo, se zgodi nekaj osvobajajočega: ne potrebujemo več popolne gotovosti, da bi se počutili varne.

Modrost ni v gotovosti, ampak v sprejemanju negotovosti

Modri ljudje niso tisti, ki imajo odgovore na vsa vprašanja. So tisti, ki razumejo, da se svet nenehno spreminja – in da je njihova notranja stabilnost pomembnejša od zunanjih “resnic”.

Namesto da se oklepajo trdnih struktur, razvijajo nekaj bolj dragocenega:

• prilagodljivost,
• radovednost,
• zmožnost dvoma,
• in notranjo mirnost, ki ne potrebuje popolnega nadzora.

To je stabilnost, ki ne razpade ob prvem vetru.

Prijatelj me je v enem od najinih globljih pogovorov kar razočarano vprašal:

“Zakaj vedno v vse dvomiš? Vse, kar povem, spodbijaš. Še bolj nenavadno pa je, da se pogosto spraviš spodbijati celo stvari, ki jih sam prej poveš. Kot da v nič ne verjameš. Ampak ljudje potrebujemo nekaj, v kar lahko verjamemo. Nekaj stabilnega, na kar se lahko opremo. Sicer nas negotovost lahko odnese.”

In ugotavljam, da je ravno to moj način: mir iščem prav v negotovosti. Če resnice ne najdem, potem ne more biti sprejemljivo karkoli – samo zato, da zapolni praznino in da občutek (lažne) stabilnosti.

Raje sprejmem negotovost vprašanja kot udobje napačnega odgovora.

Kako to izgleda v praksi

Ko sprejmemo, da je negotovost del življenja, se zgodi nekaj paradoksalnega:
postanemo bolj stabilni.

• Manj nas omajejo mnenja drugih.
• Lažje sprejemamo spremembe.
• Hitreje prepoznamo, kdaj se oklepamo iluzij.
• In predvsem: lažje zaupamo sebi, ker vemo, da ni treba imeti vsega pod nadzorom.

S tem se premaknemo iz sveta, kjer iščemo trdnost v zunanjih virih, v svet, kjer trdnost gradimo znotraj sebe.

Stabilnost kot notranja praksa

Stabilnost v negotovosti ni talent, ampak navada. Je izbira, da iskanja resnice ne zamenjamo z udobjem subjektivnih prepričanj – in da sprejmemo, da je življenje po svoji naravi večplastno, gibljivo in pogosto nepredvidljivo.

Ko to sprejmemo, se zgodi nekaj tihega, a globokega:
postanemo mirnejši, jasnejši in bolj prisotni.

Negotovost ne izgine.
Mi pa zrasemo.

Borut Kmetič

Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.

Kot zunanji svetovalec lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.

Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.

Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium

The post Notranja stabilnost v času negotovosti appeared first on Savus.