Norveška po okvari podmorskega kabla zasegla ladjo z rusko posadko

Norveška policija je danes sporočila, da je na zahtevo Latvije zasegla norveško ladjo z rusko posadko zaradi suma vpletenosti v okvaro podmorskega optičnega kabla v Baltskem morju med Švedsko in Latvijo. Podjetje, v lasti katerega je ladja, je že zanikalo vpletenost v okvaro kabla.

Tovorna ladja Silver Dania je plula med Sankt Peterburgom in Murmanskom pod norveško zastavo, ko jo je v četrtek zvečer pred obalo Tromsa na severu Norveške ustavila norveška obalna straža in jo pospremila do tamkajšnjega pristanišča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah policije bi ladja lahko bila vpletena v okvaro optičnega kabla med Latvijo in Švedsko. “Policisti so zdaj na krovu ladje, da bi jo preiskali, opravili zaslišanja in zavarovali dokaze,” je še dodala policija. Norveški tožilec Ronny Jorgensen je medtem izjavil, da bi na krovu ladje lahko bila oseba, odgovorna za okvaro kabla.

Ladja Silver Dania je v lasti norveškega podjetja Silver Sea, ki je že zanikalo vpletenost v okvaro kabla. “Ničesar nismo storili narobe. Norveški organi so nas pripeljali v pristanišče, da bi ovrgli sume o naši vpletenosti,” je v odzivu dejal izvršni direktor podjetja Tormod Fossmark.

Rusko veleposlaništvo v Oslu je medtem za AFP sporočilo, da nobenega od enajstih ruskih članov posadke niso aretirali. Dodalo je, da se mornarji niso obrnili na veleposlaništvo za pomoč.

Švedski premier Ulf Kristersson je v nedeljo sporočil, da je bil poškodovan najmanj en podmorski optični kabel med Latvijo in Švedsko. Škoda je nastala v švedskih vodah na globini 50 metrov. Kmalu za tem je švedska obalna straža prestregla bolgarsko ladjo, ki jo ravno tako sumi vpletenosti v incident.

V zadnjih mesecih so v Baltskem morju zabeležili več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih. Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu. V luči tega je zveza Nato sredi januarja napovedala začetek misije v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju.

Poškodbe podmorskih kablov so sicer razmeroma pogoste, saj po podatkih Mednarodnega odbora za zaščito kablov (ICPC) vsako leto zabeležijo od 150 do 200 okvar, ki zahtevajo približno tri popravila kablov na teden. Večina okvar nastane zaradi človeške dejavnosti, kot sta denimo ribolov ali spuščanje sider, nekatere okvare pa so posledica obrabe opreme in naravnih nesreč.