Nobelova nagrada za mir letos južnoafriški pravnici Navi Pillay

V utemeljitvi so navedli, da je danes 85-letna Pillay države in nacionalne voditelje pozivala k odgovornosti ter prinesla upanje žrtvam nasilja in konfliktov. Označili so jo za eno največjih zagovornic načel mednarodnega prava v sedanjem času ter dodali, da sta zavezanost splošnim pravnim načelom in njen trden moralni kompas stalnici v njeni dolgi karieri. “V zgodovinskih mednarodnih sodnih primerih je pokazala, da lahko pravni ukrepi pomagajo preprečiti vojna dejanja in nasilje. Navi Pillay je prispevala tudi k okrepitvi institucij mednarodnega prava. Njena neodvisnost, strokovnost in neomajnost so jo uvrstile med najbolj spoštovane mednarodne pravnice našega časa,” je dejal predsednik Nobelovega odbora Joergen Watne Frydnes. Poudaril je, da v času eksistencialnih izzivov, med katerimi je več vojn in konfliktov, mednarodno pravo ni več le dopolnilo miru in varnosti, temveč absolutna nujnost. Zgodovina je po navedbah Nobelovega odbora pokazala, da je svet, ki deluje brez vladavine prava, nepravičen, nespameten in nečloveški, sodniki, ki varujejo tanko ločnico med redom in kaosom pa si zaslužijo pohvale. “A danes, ko so prav ti sodniki sankcionirani in njihove institucije napadene, potrebujemo ljudi s pogumom, vizijo in odločnostjo – lastnosti, ki jih Navi Pillay, dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2026, izkazuje v svojem delu na sodniški funkciji,” je navedel Frydnes. Kariera Pillay nas po njegovih besedah opominja na potrebo po podpiranju, utrjevanju in širjenju globalne vladavine prava. “Zavezanost Navi Pillay pravičnosti in človeškemu dostojanstvu je vir upanja in navdiha za vse, ki si prizadevajo za mirnejši svet,” je dodal. Južnoafriška pravnica indijsko-tamilskega rodu je bila med letoma 2008 in 2014 visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice. Bila je prva nebela sodnica Vrhovnega sodišča Južne Afrike, delovala je tudi kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in bila predsednica Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. Bila je tudi predsednica neodvisne mednarodne preiskovalne komisije ZN za okupirano palestinsko ozemlje, ki je Izrael lani obtožila genocida v Gazi. Dobitnica prejme priznanje in denarno nagrado, ki letos znaša 12 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 1,06 milijona evrov. Nagrado bodo tako kot vsako leto podelili v Oslu 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagrade, izumitelja dinamita Alfreda Nobela. Lani je najprestižnejšo Nobelovo nagrado prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado, a jo je kasneje predala predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je bil prepričan, da bi moral dobiti nagrado on. Norveški Nobelov odbor je sicer sporočil, da dejanske nagrade “ni mogoče preklicati, deliti ali prenesti na druge”. Letos je bilo za Nobelovo nagrado za mir nominiranih skupno 287 kandidatov, 208 posameznikov in 79 organizacij, njihova imena ostanejo tajna 50 let. Predloge za nagrajence lahko podajo člani vlade, univerzitetni profesorji, voditelji držav ali nekdanji nagrajenci. V preteklih dneh so že razglasili dobitnike nagrad za medicino, fiziko, kemijo in literaturo. V ponedeljek bo znan še dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo.