NK DOMŽALE. Zgodba, ki je trajala 106 let

Moj prvi in edini osebni stik z Nogometnim klubom Domžale, se je zgodil leta 2016. Povabljen sem bil na sestanek v njihove klubske prostore na Kopališki 4. Vedeli so, da imam kar nekaj kilometrine v vlogi voditelja prireditev pa tudi komentatorja košarkarskih tekem, oni pa so takrat iskali novega napovedovalca tekem na stadionu ob Kamniški Bistrici. Ponudili so mi mizerno nizek honorar, me gledali zviška in prezirljivo, sam pa sem v pisarni čutil tako toksično energijo, da mi je zelo hitro postalo jasno, da sodelovanje v tej zgodbi ne bo možno. Kasneje sem kot piarovec (pisec in uradni napovedovalec tekem) sodeloval z NK Ihan in NK Radomlje, z rumeno družino pa skupnega jezika žal nismo našli. Je že moralo biti tako.

Toda naj bo ena stvar kristalno jasna. Čeprav sem sprva mislil drugače sem se odločil, da tale moj današnji zapis ne bo namenjen usmerjanju ostrih puščic proti ljudem, ki so z napačnimi potezami in zgrešenimi odločitvami klub pripeljali na rob prepada oziroma do faze bankrota/stečaja. Ne bo namenjen obsodbam, kritikam in očitkom, čeprav je jeza še kako prisotna in sploh ni dvoma o tem, da bi posamezniki morali odgovarjati za posledice lastnih dejanj. Moralno, kazensko, finančno. Toda impulzivni in čustveno afektirani zapisi praviloma vedno najdejo svoj prostor na drugih komunikacijskih kanalih, predvsem na mojem blogu in facebook profilu. Naj tako tudi ostane.

Bom pa s tem zapisom na čimbolj zanimiv, strnjen in ne predolg način poskušal opisati veličastno zgodovino kluba in bralke ter bralce spomniti tako na tiste začetne romantične kot tudi rezultatsko in finančno uspešne čase.

Zgodovina tega športnega kolektiva se seveda ni začela z družino Oražem, čeprav so se nekateri tako obnašali pač pa mnogo prej. Prvi nogometni klub v Sloveniji (ljubljanska Ilirija) je začel delovati leta 1911. Devet let pozneje torej leta 1920, se nogomet začne igrati tudi na Domžalskem. Prvi predsednik kluba Stanko Skok, ki je z dijaki na noge postavil Športno društvo Disk je začetnik neke zgodbe, ki je trajala več kot stoletje. Prve tekme so se igrale na travniku v Hudljah v bližini radio postaje. Ker igralci za svoje udejstvovanje niso prejeli denarja, so bili po tekmah nagrajeni vsak s svojo klobaso. Zato je klobasa upodobljena tudi v grbu društva. Leta 1937 fantje dobijo za tisti čas solidno in lepo zagrajeno igrišče, ki se je nahajalo med železniško postajo in Prešernovo cesto v Domžalah. Na tekmah se je zbralo tudi 2.000 ljudi kar je za današnji čas popolnoma nepredstavljiva številka. Med drugo svetovno vojno klub ni deloval, takoj po vojni pa je bila prva tekma odigrana na igrišču pred legendarno gostilno Keber. Nato pa v zgodbo vstopi ing. Stanko Bloudek, sicer podpisan tudi pod skakalnico v Planici. Po njegovih načrtih nastane nov stadion, ki je bil na približni lokaciji današnjega. V petdesetih in šestdesetih letih so Domžalčani igrali v ljubljanski podzvezni ligi, za najbolj obiskane in najbolj ostre derbije pa so veljale tekme s kamniško Duplico. Ob koncu šestdesetih let je bilo na Domžalskem 350 aktivnih igralcev nogometa.

Po osamosvojitvi je bila prva slovenska nogometna liga sestavljena iz kar 21 ekip, danes jih je 10 oziroma 9, zdaj ko Domžal ni več. V tistem obdobju mlade samostojne države, so Domžale hitro izpadle v drugo ligo in imele težave tudi tam, četudi se je Tone Hribar z ekipo trudil, kolikor se je v danih razmerah dalo. Ponovna uvrstitev v prvoligaško druščino Domžalam uspe v sezoni 1997/98. Za kako veliko stvar je šlo pove podatek, da so fante prišli pozdravit celo člani domžalske godbe. Domžale so sicer stabilen in reden prvoligaš postale v sezoni 2003/04 in to ostale vse do nesrečnega januarja 2026. Dejansko jim je v petih letih uspel meteorski vzpon. Od igranja v drugi ligi do naslova prvaka prve lige. NK Domžale imajo še danes v svoji lasti rekord, ki ga bo težko preseči. Bili so neporaženi na 32 zaporednih tekmah (zadnje 4 v sezoni 2005/06 in 28 tekem v sezoni 2006/07). To obdobje, ko je bil Nenad Protega športni direktor, Slaviša Stojanović trener članske ekipe, Stane Oražem pa predsednik je bila zlata doba kluba. V spominu navijačev bodo ostale tudi legendarne evropske tekme. Od tiste z zagrebškim Dinamom, do izločitve nemškega Freiburga, senzacionalno zmago nad angleškim West Hamom, remi s francoskim Marseillem, pa seveda skalp, ki so ga vzeli nemškemu Stuttgartu. Ob tem je treba povedati, da takrat ni bila rezultatsko uspešna in dobro vodena le članska selekcija, pač pa tudi mladinski pogon. Domžalska nogometna šola/akademija je bila dvakrat proglašena za najboljšo v državi. Morda pa je bilo prelepo, da bi dolgo trajalo.

Da je domžalski nogometni klub, ki je bil svojčas suvereno na vrhu prve slovenske nogometne lige (2x naslov državnega prvaka, 2x naslov pokalnega prvaka, 2x Superpokal) že vse od časov covida dalje v težavah in ne najboljši finančni kondiciji smo vedeli vsi, ki dogajanje na slovenski nogometni sceni vsaj malce spremljamo. Nismo pa vedeli, da je tako hudo in, da klub dejansko umira na obroke. Ko so se junija lani pojavili novi ameriški investitorji s Tomom Zelenovićem na čelu, ki je za trenerja članske selekcije postavil neizkušenega Španca, ki je predtem treniral otroke v Torontu, je postalo jasno, da je zadeva v prostem padu. Ti isti investitorji, ki niso organiziralo niti ene novinarske konference na kateri bi se predstavili javnosti, pač pa po dveh mesecih pobrali šila in kopita ter čez noč izpraznili pisarne na Kopališki 4, so klub potisnili v še večji kaos kot je že bil predtem. Nato so prišli novi poslovni partnerji iz Grčije, ki imajo v lasti drugoligaški klub Panionios, a po koncu jesenskega dela prvenstva odšli tudi oni. Zatem so se omenjali neki ljudje z Norveške, a je zadeva prišla do konca. Konec neke agonije, neizplačanih plač, nerealiziranih obljub. Ob prihodkih v višini 1.4 miljona evrov in dolgu v višini 2.6 miljona evra zadeva ni bila več vzdržna in rešljiva. Je pa na mestu vprašanje: kje je denar? In kdo bo za nastalo zadevo odgovarjal?

So Domžale prvi klub v slovenski nogometni zgodovini, ki se mu je zgodilo kaj takega? Nikakor. Bankrot oziroma konec kluba kot pravne osebe se je v preteklosti zgodil ajdovskem Primorju, Ivančni Gorici, koroškemu Korotanu in seveda ljubljanski Olimpiji.

Morda na pogorišču starega nastane nekaj novega. Pravijo, da se od stare slave bolj slabo živi, kar drži. Drži pa tudi to, da so spomini nekaj česar ti nihče ne more vzet.

Boleče je, ker veš, da bi se ta zgodba lahko odvrtela povsem drugače.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.

The post NK DOMŽALE. Zgodba, ki je trajala 106 let appeared first on domžalec.si.