Nižji DDV na osnovne življenjske potrebščine: Kaj bo ceneje?

Znižanje DDV-ja je namreč eden najhitrejših načinov, da vlada ljudem dejansko olajša vsakdan in poskrbi, da nam na koncu meseca ostane kak evro več. V zadnjem času nas skoraj vse malo “stisne” pri srcu, ko v trgovini zagledamo končni znesek na računu. Inflacija in nenehne podražitve so slovenska gospodinjstva postavile pred zid, zato ni čudno, da se vsi sprašujemo isto: kdaj bo država končno kaj ukrenila? Vedno glasnejše so debate o tem, da bi morali prevetriti našo davčno politiko.

DDV

Zakaj nas DDV pri osnovnih nakupih sploh tako močno udari?

Davek na dodano vrednost (DDV) je tisti neopazni znesek, ki ga državi plačamo čisto vsakič, ko kaj kupimo. V Sloveniji imamo tri stopnje: tisto splošno 22-odstotno, znižano 9,5-odstotno (ki velja za večino hrane) in najnižjo 5-odstotno. Glavna težava DDV-ja pa je, da je do vseh “enako nepravičen”.

Poglejmo si to na primeru:

Ko gre upokojenka z minimalno pokojnino v trgovino po liter mleka, plača popolnoma enak znesek davka kot nekdo, ki ima tisoče evrov plače. Za tistega z malo denarja ta davek predstavlja velik del njegovega proračuna, tistemu z veliko pa je povsem vseeno. Prav zato so osnovne življenjske potrebščine kategorija, kjer ljudje najbolj glasno zahtevamo spremembe. Ko poskočijo cene hrane in položnic, so namreč revnejši tisti, ki prvi in najbolj začutijo stisko.

1. Hrana: Več kot le postavka na računu

Ko beseda nanese na to, kaj so sploh tiste prave osnovne življenjske potrebščine – osnovne za golo preživetje, je hrana seveda na vrhu seznama. Trenutno za večino hrane pri nas državi plačamo 9,5 odstotka davka.

A če pogledamo čez mejo, vidimo, da so številne evropske države že zdavnaj ugotovile, da kruh in mleko ne bi smela biti vir bogatenja državne blagajne. Nekatere so za te nujne artikle uvedle minimalne ali celo ničelne davčne stopnje. Zakaj ne bi bilo tako tudi pri nas?

Kateri prehrambeni izdelki so ključni?

• Kruh in moka: Osnova prehrane večine prebivalstva. Znižanje DDV na te izdelke neposredno vpliva na strošek vsakodnevnih obrokov.
• Mleko, jajca in sir: Ključni viri beljakovin, ki ne bi smeli predstavljati luksuza.
• Sveže sadje in zelenjava: Spodbujanje zdrave prehrane bi moralo biti prioriteta države, nižji DDV pa bi te izdelke naredil dostopnejše.
• Olje in maščobe: Osnovne surovine za pripravo hrane, ki so v zadnjem letu doživele največja nihanja cen.

Znižanje DDV na to kategorijo s 9,5 % na 5 % bi za povprečno družino pomenilo opazne prihranke na mesečni ravni, hkrati pa bi zmanjšalo tveganje za t.i. “prehransko revščino”.

Vir: unsplash.com – Mleko, jajca in sir: Ključni viri beljakovin, ki ne bi smeli predstavljati luksuza

2. Energenti: Elektrika in ogrevanje kot nujno zlo

V sodobnem svetu elektrika in ogrevanje nista več luksuz, temveč osnovne življenjske potrebščine. Energetska kriza je pokazala, kako hitro lahko visoke cene energentov ohromijo gospodarstvo in pahnejo ljudi v stisko.

• Slovenija je v preteklosti že eksperimentirala z začasnim znižanjem DDV na elektriko, zemeljski plin in lesno biomaso na 9,5 %. Strokovnjaki in civilne iniciative pa se zavzemajo, da bi morali biti energenti za ogrevanje domov trajno uvrščeni v nižjo davčno stopnjo.
• Kurilno olje, peleti in drva so za marsikatero gospodinjstvo na podeželju edini način preživetja zime, zato bi morala davčna politika to upoštevati.

3. Zdravje in higiena: Dostojanstvo ni stvar izbire

Med osnovne življenjske potrebščine – osnovne za ohranjanje zdravja in higiene spadajo izdelki, o katerih pogosto ne razmišljamo, dokler se njihova cena ne drastično dvigne.

• Higienski pripomočki in menstrualna revščina – V zadnjih letih se je močno okrepila razprava o t.i. “tamponskem davku”. Slovenija je že naredila korak naprej z znižanjem DDV na higienske vložke in tampone, vendar ostaja vprašanje, ali ne bi morali biti ti izdelki obdavčeni po najnižji možni stopnji (5 %) ali celo oproščeni davka, saj gre za nujne biološke potrebe.
• Zdravila in medicinski pripomočki – Čeprav so zdravila na recept pokrita iz zdravstvenega zavarovanja, pa mnoga zdravila brez recepta, očala, kontaktne leče in pripomočki za starejše (npr. plenice za odrasle) predstavljajo velik finančni zalogaj. Ti izdelki so neločljiv del kategorije osnovne življenjske potrebščine.

Vir: unsplash.com – Trenutno se torej mleko, sir, jogurti in ostali mlečni izdelki še vedno obdavčujejo po 9,5-odstotni stopnji, razen če gre za kakšne posebne medicinske diete na recept, kjer so pravila lahko drugačna.

4. Otroška oprema: Investicija v prihodnost

Družine z majhnimi otroki so ena najbolj obremenjenih skupin prebivalstva. Otroška hrana, plenice, vozički in avtosedeži so vse prej kot poceni. Ker so plenice in specifična otroška prehrana osnovne življenjske potrebščine za razvoj otroka, bi morala biti njihova obdavčitev minimalna.

Mnogi starši se sprašujejo, zakaj so varnostni avtosedeži, ki so po zakonu obvezni, obdavčeni s polno, 22-odstotno stopnjo DDV. Znižanje tega davka bi neposredno podprlo mlade družine in izboljšalo demografsko sliko države.

5. Stanovanja in bivanje

Stanovanje je temeljna človekova pravica, vendar so stroški bivanja v Sloveniji postali izjemno visoki. Poleg najemnin, ki so v določenih primerih že oproščene DDV, so tu še komunalne storitve. Odvoz smeti, oskrba z vodo in čiščenje odplak so storitve, ki jih izvaja država oziroma občine. Ker gre za storitve, ki so osnovne za delovanje družbe, bi morala biti davčna stopnja nanje čim nižja, da se zmanjšajo fiksni mesečni stroški gospodinjstev.

Vir: Facebook – Ustavimo podražitve hrane

Nižji DDV res pomeni nižje cene?

Glavna dilema

Čeprav se zdi znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine idealna rešitev, se v praksi pojavi težava: trgovske marže.

Ekonomisti opozarjajo, da se ob znižanju davka s strani države maloprodajne cene v trgovinah pogosto ne znižajo za enak znesek. Trgovci lahko razliko “pospravijo” v svoje žepe v obliki višjih dobičkov. Da bi bilo znižanje DDV učinkovito, mora vlada vzpostaviti strog nadzor nad cenami ali se z maloprodajnimi verigami dogovoriti za t.i. “socialno košarico” izdelkov, kjer bi se znižanje davka dejansko poznalo potrošniku.

Prednosti nižjega DDV:

• Povečana kupna moč: Ljudje imajo več denarja za druge nakupe, kar spodbuja gospodarstvo.
• Socialna varnost: Manjša verjetnost, da bi ljudje z nizkimi prihodki ostali brez nujnih dobrin.
• Psihološki učinek: Občutek, da država skrbi za svoje državljane v času krize.

Potreba po dolgoročni strategiji

Osnovne življenjske potrebščine – osnovne dobrine morajo biti dostopne vsem, ne glede na njihovo finančno stanje. Znižanje DDV je korak v pravo smer, vendar mora biti premišljeno. Ne sme iti le za populističen ukrep, temveč za del širše socialne strategije, ki vključuje tudi nadzor nad maržami in neposredno pomoč najbolj ogroženim.

V prihodnje bomo verjetno priča vedno večjim pritiskom na vlado, da seznam izdelkov z najnižjo stopnjo DDV razširi. Dokler bo inflacija krojila naše vsakdanje nakupe, bo vprašanje o pravičnem obdavčevanju kruha, mleka, elektrike in plenic ostalo eno najpomembnejših v državi.

Kateri izdelek bi moral biti prvi na seznamu za znižanje DDV? Premislek o tem, kaj so za vas tiste prave osnovne življenjske potrebščine, je prvi korak k zahtevanju sprememb, ki bodo koristile vsem nam.

Pripravila AK
Viri:
GOV.SI
Furs
unsplash
Facebook, Instagram

The post Nižji DDV na osnovne življenjske potrebščine: Kaj bo ceneje? first appeared on NaDlani.si.