»Nismo v središču pozornosti, smo pa ključni.«

»Nismo nikjer vidni, naš material pa je vsepovsod. Resda nikjer izpostavljen,« pravi Maruška Šabanovič Hršak, direktorica InterCala Slovenija. V Zagorju, kjer ima apnarstvo več kot dvestoletno tradicijo, deluje edina še delujoča proizvodnja apna v Sloveniji. Ob nedavnem Dnevu apnarjev so prvič v zgodovini odprli vrata obiskovalcem in pokazali, kaj nastaja za zidovi podjetja, ki je že več kot 200 let del lokalnega okolja.

V podjetju je devetnajst let, svojo poklicno “apnarsko” pot je začela še v Industriji gradbenega materiala Zagorje. Ko jo nekoliko hudomušno spomnimo, da naj bi bilo dobro službo zamenjati vsakih sedem let, ima pripravljen odgovor: »Meni se je ravno na vsakih sedem let zgodilo nekaj, zaradi česar sem spremenila vrsto dela, ki ga opravljam.« In še: »Vsakič, ko mi je postalo dolgčas, se mi je ponudila nova priložnost.« Leta 2023 je prevzela sodirektorstvo ter odgovornost za finance in administrativne funkcije. Marca letos je prevzela še preostala področja in zdaj vodi celotno delovanje podjetja.

Od vreč za gradnjo do zahtevnih industrijskih kupcev

V skoraj dveh desetletjih se je spreminjalo podjetje, z njim pa tudi delo. Direktorica največjega premika ne vidi v imenih ali pravnih oblikah, temveč v tesnejšem sodelovanju znotraj skupine. InterCal povezuje podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, slovensko podjetje pa ima tudi kamnolom v Zidanem Mostu, od koder pridobivajo surovino za proizvodnjo. »Skozi leta smo se začeli znotraj skupine veliko bolj povezovati, iskati sinergije in si medsebojno pomagati,« pojasnjuje.

Spremenile so se tudi zahteve kupcev. Povpraševanja po izdelkih za gradbeništvo, denimo hidratiziranem apnu v vrečah, je manj, večji pomen pa ima apno za nadaljnje industrijske procese. Kupci potrebujejo določeno granulacijo in sestavo, prilagojeno svoji proizvodnji. Po domače bi lahko rekli, da velik del izdelkov pripravijo po naročilu. Zato je pomemben del podjetja laboratorij, kjer preverjajo surovino in končne izdelke, preden ti odidejo h kupcem. Večina proizvodov po besedah direktorice ostane na slovenskem trgu.

»Brez apna ni jekla«

Ko pogovor nanese na vprašanje, zakaj je apno sploh tako pomembno, direktorica najprej izpostavi jeklarne. Kalcitno apno uporabljajo za razžvepljevanje, pojasni, torej pri postopku, ki je potreben za proizvodnjo ustrezno čistega jekla. »Tako, dobesedno – brez apna ni jekla,« odgovori.

V kemični industriji ga uporabljajo pri čiščenju kislih odpadnih voda, pomembno je tudi pri izdelavi porobetona. Njegova uporaba sega še v kmetijstvo, gradbeništvo in energetiko. Surovina iz Zagorja tako postane del številnih procesov, čeprav je v končnih izdelkih uporabnik niti ne opazi. Na Dnevu apnarjev je direktorica to povezala tudi z ljudmi, ki delajo v podjetju: »Včasih imam občutek, da smo zato InterCalovci nekoliko podobni apnu samemu – nismo vedno v središču pozornosti, smo pa zelo nujni.«

V začetku oktobra apnarji praznujejo svoj dan in to je bil tudi razlog, da so letos medse povabili Zasavce, Zagorjane in predvsem najbližje sosede.

Mlajša ekipa, znanje pa ostaja

InterCal Slovenija ima trenutno 35 zaposlenih. V zadnjih letih so zaradi upokojevanja starejših sodelavcev precej zaposlovali in oblikovali mlajšo ekipo. Sedanje število zaposlenih ocenjujejo kot optimalno, ob tem pa Šabanovič Hršak navede še pomembno informacijo: »Tisti, ki pride k nam, običajno tukaj tudi ostane.«

Po “energetsko” zahtevnem letu razlog za optimizem

Razlog za lepšo prihodnost obeta projekt TREIVO, ki so ga razvili skupaj s Kemijskim inštitutom in je letos prejel nacionalno srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Po predstavitvi podjetja rešitev povečuje energetsko učinkovitost proizvodnje in zmanjšuje emisije CO₂, v naslednji fazi pa naj bi omogočala tudi uporabo CO₂-nevtralnih goriv. Ponosna na prejeto nagrado, pove: »Priznanje, ki ga je TREIVO prejel letos, zato za nas ni samo priznanje eni inovaciji. Je spodbuda celotnemu podjetju. Je potrditev, da znamo in zmoremo.«

Sosedov klic lahko prepreči večjo okvaro

Podjetje deluje v neposredni bližini ljudi, zato direktorica veliko pomena pripisuje sodelovanju s sosedi. »Zelo pomemben je odnos s sosedi. Zato jih spoštujemo in želimo z njimi dobro sobivati.« Vsak telefonski klic v tovarno še zdaleč ni le pritožba, pojasni. Včasih kdo iz okolice opozori na nenavaden zvok. Ko preverijo, lahko odkrijejo manjšo okvaro in jo odpravijo, še preden povzroči večjo škodo. Tudi zato so informacij iz okolice hvaležni.

Prvi dan odprtih vrat je bil priložnost, da domačinom pokažejo proizvodnjo in odgovorijo na njihova vprašanja. Vabljeni so bili vsi, organizatorje pa je posebej razveselilo, da si je veliko obiskovalcev želelo ogledati prav proizvodni del. V Intercalu si želijo, da bo takšen dogodek postal tradicija.

Ko se delovni dan konča

Za odgovornostjo vodenja industrijskega podjetja je tudi vsakdan, ki ga pozna marsikatera družina: dom, družina, pes in usklajevanje zasebnega časa z delovnimi obveznostmi. Kolikor delo naši sogovornici dopušča, živi povsem običajno življenje. V podjetju pa ostaja povezana z okoljem, v katerem je preživela skoraj dve desetletji poklicne poti in kjer so nove naloge vedno znova poskrbele, da ji ni postalo dolgčas.

Ob prvem odpiranju vrat javnosti je svojo željo za prihodnost strnila v podjetje, ki »spoštuje svojo zgodovino, vlaga v svojo prihodnost in ostaja odprt del skupnosti«. V Zagorju, kjer se znanje o apnu prenaša že več kot dvesto let, imajo vse tri stvari precej konkretno težo.

The post »Nismo v središču pozornosti, smo pa ključni.« appeared first on Zon | Zasavske onlajn novice.