‘Nisem zdravnik, a sem rešil življenje!’ Kaj bi vi naredili v tej situaciji?

4 hours ago 6

ARTICLE AD BOX

LJUBLJANA – “Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj v življenju oživljal človeka. Vedno sem verjel, da se to dogaja drugim – da bodo tam vedno reševalci, zdravniki, nekdo, ki ve, kaj storiti. Toda nekega dne sem se znašel v situaciji, ko sem bil jaz tisti, ki je moral ukrepati.” Tako pripoveduje naš bralec Peter, ki je pred nekaj tedni sredi Ljubljane oživljal moškega, ki se je nenadoma zgrudil na tla.

Usodna minuta, ko nihče ni ukrepal

Petek popoldne. Prometna Čopova ulica, ljudje hitijo po opravkih. Peter se vrača iz službe – misli že pri večeru in skodelici kave. In potem vidi – skupina ljudi, zbranih okoli negibnega telesa. Nihče ne naredi ničesar. Samo stojijo. Strmijo. Nekateri celo snemajo z mobiteli. “Stal sem tam, pogledoval okoli in pričakoval, da bo kdo storil kaj. Nič. Potem sem se spomnil tečaja prve pomoči, ki sem ga opravil pred leti.” In potem? “Pač stopil sem bližje. Nekdo je moral.”

Prvi koraki: preverjanje življenjskih funkcij

V teoriji je vse preprosto. “Pristopil sem, stresel moškega za ramo. ‘Gospod, me slišite?’ Nič. Tišina. Nobenega odziva.” Naslednji korak – dihanje. “Uho sem približal njegovim ustom, gledal, če se prsni koš dviga. Nič. Čisti nič. Takrat mi je postalo jasno – šlo bo zares.”

Po smernicah Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) – če nekdo ne diha, je treba takoj ukrepati. Vsaka sekunda šteje.

Klic na 112 in začetek temeljnih postopkov oživljanja

Nujno – nekdo mora poklicati reševalce. “Rekel sem nekomu iz množice: ‘Pokliči 112!’ Ampak… Nihče se ni premaknil. Tako sem kar sam segel v žep, poklical in povedal, kaj se dogaja. Operater me je mirno vodil skozi postopek. ‘Ostanite mirni, začnite s stisi prsnega koša.'”

In kako pravilno oživljati?

Preveri odzivnost in dihanje. Če oseba ne diha ali le hrope – takoj začni oživljati.
Namesti osebo na trdo podlago. Peter ga je previdno položil na hrbet.
Začni s stisi prsnega koša. Dlan na sredino prsnega koša, drugo dlan na prvo – in močno pritiskati. “Sto do 120 stisov na minuto – približno v ritmu pesmi ‘Stayin’ Alive’ od Bee Gees.”
Umetno dihanje? Po novih smernicah (poroča ERC) je pri laikih dovolj samo stiskanje prsnega koša – razen če so posebej usposobljeni za umetno dihanje.

Boj s šokom in lastnim strahom

“Roke so se mi tresle. Srce je nabijalo. Glava prazna. Vse, kar sem lahko storil, je bilo ponavljati: pritiskaj, pritiskaj, pritiskaj!” Vsake toliko pogled na množico – ljudje še vedno stojijo. Nihče ne pomaga. “Vprašanja so mi švigala po glavi. Delam prav? Kaj če mu zlomim rebro? Kaj če… umre?”

Ampak – bolje slabo oživljanje kot nič. “To mi je še ostalo v glavi s tečaja. In sem nadaljeval.”

Prihod reševalcev – in olajšanje

Dve minuti? Pet? Deset? Peter ne ve. “Vse skupaj se mi je zdelo kot cela večnost.” In potem – sirene. Prvi reševalec stopi do njega. “Dobro ste naredili. Kar nadaljujte!” Hitro priklopijo defibrilator. Pisk. Šok. Moški globoko zajame sapo. Živi.

Kaj bi morali vedeti vsi?

V Sloveniji vsako leto približno 1.500 ljudi doživi srčni zastoj. Preživetje? Brez pomoči skoraj nič. Če pa nekdo začne z oživljanjem? Šestkrat večja možnost, da oseba preživi.

Kako ravnati v takšni situaciji?

Če nekdo pade, preveri odzivnost in dihanje.
Če ne diha, nemudoma začni s stisi prsnega koša.
Ne izgubljaj časa – vsak trenutek brez kisika možgane nepopravljivo poškoduje.
Če je na voljo AED (avtomatski defibrilator) – ga uporabi! Naprava sama pove, kaj narediti.

In še nekaj: Strah je normalen. Ampak narediti nič – to je najslabša možnost.

Peter je junak, kaj pa mi?

Danes Peter prizna – izkušnja ga je spremenila. “Nisem zdravnik, nisem reševalec. Samo običajen človek. Ampak tistega dne sem se odločil, da ne bom samo opazoval. Da bom storil nekaj. In upam, da bo ta zgodba komu dala pogum.”

To ni zgodba o junaku. To je zgodba o tem, kako vsak od nas lahko v ključnem trenutku postane junak – če si upa stopiti naprej.

Pripravil: N. Z.

Vir: