»Nikakor nismo heroji ali kakšni angeli morja«

Zase pravi, da ni angel morja. Zgolj pomorščak in doktor antropologije migracij, ki si želi izboljšanja razmer v Mediteranu. Jonathan Nanì La Terra na trideseti misiji ladje Life Support organizacije Emergency na reševalnem gumenjaku koordinira delo ekipe, ki rešuje brodolomce. Z naslednjo, 31. misijo ga čaka vloga vodje reševalne misije.

Vi ste torej tisti heroj, ki rešuje življenja ljudi na morju.

Ne, sploh ne. Smo strokovnjaki in izkušeni pomorščaki. Nikakor pa ne heroji ali kakšni angeli morja. Takih nazivov se absolutno izogibamo.

Če vas eni imajo za heroje, pa vas drugi obtožujejo, da ste neke vrste pomorski taksiji, ki v Italijo prevažate tujce. Kaj občutite ob teh besedah?

Gnus. Veliko mero gnusa. Vse, kar počnemo, je, da sledimo zapovedim mednarodnega pomorskega prava. Te so jasne: ljudem v težavah na morju je treba pomagati in pika.

Kako ste se približali poklicu reševalca na ladjah nevladnikov?

Najprej naj povem, da gre za poklic, ki je vse prej kot popularen. Prav tako ni vnaprej določene študijske poti, ki bi te usposobila za delo na reševalni ladji. Trideset let sem že na morju, tu se počutim doma. Potem je tu moje zanimanje za mednarodne migracije. Po izobrazbi sem namreč antropolog, po univerzitetnem študiju v Bologni sem v Argentini opravil doktorski študij iz mednarodnih migracij. Ti dve strasti, morje in migracijske študije, pa v neločljivo celoto kot neko lepilo skupaj drži moja želja, da pripomorem k izboljšanju razmer v Mediteranu, kjer ljudje vsak dan umirajo med potjo v Evropo.

Kolikih misij ladje Life Support ste se udeležili?

Vseh tridesetih. Ene za drugo. Na ladji sem začel delati že oktobra 2022, ko smo tovorno ladjo šele spreminjali v reševalno. Decembra tistega leta pa sem bil član prve posadke reševalne ladje Emergency.

Se spomnite trenutka, ko ste prvi rešili človeka na morju, ko ste prvič podali roko v pomoč brodolomcu?

Kako naj pozabim prvo reševanje! Izredno močni občutki. Oči, oči v tistem trenutku največ povedo. Šlo je za nočno reševanje, plovilo z migranti smo osvetljevali z lučmi na reševalnih gumenjakih. Spomnim se belih oči, do konca razprtih belih oči človeka, ki se je zazrl vame. Ko smo ga povlekli na gumenjak, so bile oči že drugačne, bolj umirjene. Ampak tisti prvi pogled! Nikoli ne bom pozabil nanj.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.