Nika Kovač in Inštitut 8. marec še enkrat več zavajata

1 hour ago 22

Niko Kovač in njen Inštitut 8. marec smo pri preverjanju njihovih objav ujeli na novi laži. Inštitut namreč trdi, da interventni zakon, ki bo predmet referenduma, ne prinaša ničesar normiranim s. p., ki zaslužijo manj kot 5000 na mesec, kar pa ne drži.

Zakon namreč res določa, da normirani stroški za samostojne podjetnike, ki imajo manj kot 5000 evrov mesečnih prihodkov, ostanejo enaki (še naprej 80 odstotkov). Torej se pri njih davčna osnova in dohodnina zaradi same lestvice normiranih odhodkov ne spremenita. Zato pa zakon zanje prinaša več drugih ugodnosti.

Med drugim zakon zanje določa blažje pogoje zavarovanja, in sicer pet namesto devet mesecev. Po trenutno veljavnih pravilih mora biti samostojni podjetnik za polno normiranost zavarovan iz naslova samozaposlitve za polni delovni čas najmanj devet mesecev. Po novem pa bi bil pogoj znižan na najmanj pet mesecev. To pomeni, da bi lažje izpolnjevali pogoj tudi tisti, ki so dejavnost odprli ali zaprli sredi leta, so del leta delali s krajšim delovnim časom ali so imeli prekinitve zaradi bolezni, starševskega varstva in podobno. Za manjše samostojne podjetnike je to praktična olajšava, ker lažje ostanejo ali vstopijo v ugodnejši sistem normiranih odhodkov.

Kot drugo ugodnost zakon določa višje vstopne (in ohranitvene) pragove za sistem. Slednje pomeni, da če imajo samostojni podjetniki trenutno nizke prihodke, jim višji pragovi dajejo več manevrskega prostora za rast, saj lažje ostanejo v sistemu, če ti prihodki rahlo zrastejo.

Kot tretjo ugodnost za manjše samostojne podjetnike zakon uvaja možnost ponovnega vstopa v sistem. Trenutno namreč obstaja omejitev, da po izstopu iz normiranega sistema nekaj let ne moreš znova vstopiti v sistem, interventni zakon pa to prepoved odpravlja oziroma omogoča lažji ponovni vstop.

Kot četrto in največjo ugodnost pa zakon uvaja bistveno nižje prispevke za samostojne podjetnike z zelo nizkimi prihodki. Uvaja namreč status mikro s.p. za polne s.p. (ne popoldanske) in kmete z dopolnilno dejavnostjo, katerih letni prihodki ne presegajo višine letne minimalne plače (okoli 18.000 evrov).

Pri njih bi se zavarovalna osnova znižala z današnjih 60 odstotkov povprečne plače na 45 odstotkov minimalne plače. V praksi to pomeni, da bi mesečni prispevki padli z današnjih približno 650 evrov na okoli 250 evrov. Prihranek bi bil torej približno 400 evrov na mesec, kar je za majhne s. p. zelo občutno.

A. V.

Read Entire Article